plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - vrstni red poplačila dolgov
Ker tožnik dolga iz naslova zapadlih, a neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za predhodno obdobje ni poravnal v celoti (kljub večkratnim izvršbam s strani FURS), se je terjatev vodila še naprej skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kljub nadaljnjim rednim plačilom je toženec s tekočimi plačili tožnika terjatve pravilno zapiral skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2. Zaradi vrstnega reda poplačila dolga iz preteklosti se zapirajo najprej obresti, šele nato obveznosti za prispevek glede na zapadlost (glavnica). Ker je tožnik svoje obveznosti plačeval za nazaj in ne v celoti, je logična posledica, da kljub nadaljnjim tožnikovim tekočim plačilom prispevka na dan 30.3.2020 še vedno obstoji neporavnana terjatev toženca v višini 86,18 EUR.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepis na drugo šolo - pogoji za prešolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - okoliščine konkretnega primera - neogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - kraj bivanja - stiki otroka s staršem
Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo obema, v skladu z drugim odstavkom 151. člena DZ odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, sporazumno in v skladu s koristjo otrok. Če se starši niti ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odloči o tem sodišče (četrti odstavek 151. člena DZ).
Začasna odredba o vprašanju prešolanja je začasna odločitev sodišča o vprašanju, ki (praviloma) bistveno vpliva na razvoj otrok; starši pa se o njem niso sporazumeli. Dejstvo, da je sin zaupan v vzgojo in varstvo materi, samo po sebi ne pomeni, da se ga prešola v kraj materinega bivališča oz. kraj, ki ga ta izbere.
Ob nadomestitvi soglasja v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ mora sodišče vzeti v obzir okoliščine primera, ki jih je pravilno pretreslo v izpodbijanem sklepu in jim tudi dalo pravo težo. Pravno pomembne so torej ugotovitve sodišča, da je deček tudi po spremembi odločitve o vzgoji in varstvu med tednom bival z očetom, v (šolskem) okolju je vraščen in si želi ostati v okolju, ki ga pozna. Nič torej ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost (prim. 161. člena DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drug kraj.
SPZ člen 193, 194, 195, 196, 196/2, 197, 198, 199, 199/1, 200. OZ-UPB1 člen 216, 216/1, 216/3, 217, 220, 225. ZZK-1 člen 20, 20/2. ZZK-1E člen 35. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 172, 172.a, 172.a/1, 172.a/2, 172.a/3, 172.a/4, 172.a/5, 180, 180/1, 196, 196/1, 196/1-2, 198. ZPP člen 105, 105/4, 108, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - zavrnitev predloga - zemljiško pismo - izvirnik - vrednostni papir - zemljiški dolg - indosament - nepopolna vloga - zavrženje predloga - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - pritožbeni stroški
Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061005
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 16, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386. ZNPPol člen 4, 4/1, 21, 21/1.
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - subjektivni element kaznivega dejanja - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Čeprav je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Kz-1 uvodoma res navedeno, da je obdolženec dejanje storil proti uradni osebi, ko je ta opravljala naloge javne varnosti (in ne naloge policije), je iz nadaljevanja konkretnega dela opisa povsem jasno razvidno, da je uporaba pojma javne varnosti podrobneje konkretizirana z izrecno navedbo določbe 2. alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), ki opredeljuje izključno naloge policije, ter opisom, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil proti policistu, ki je na terasi lokala interveniral zaradi pretepa, v katerem je obdolženec poškodoval mladoletnega A. A.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060512
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 496, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70b.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - presoja po uradni dolžnosti - potrebnost
Glede na okoliščine obravnavanega kaznivega dejanja, zdravstveno stanje obsojene, kot je razvidno iz izvidov in mnenj sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki jih je podal pred izrekom sodbe in v obravnavanem postopku, iz katerega izhaja tudi, da njeno zdravstveno stanje prestajanja kazni zapora ne dopušča, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi preseglo dolžno ravnanje kazenskega sodišča, določeno v 70.a in 70.b členu KZ-1, če bi samo urejalo drug način varstva oziroma bivanja A. A. izven zdravstvenega zavoda (npr. v SVZ), nato pa še odločilo o spremembi varnostnega ukrepa.
Pritožnica neskrbnost neutemeljeno enači z nepoštenostjo.
Čeprav se po seznanitvi z obstojem tipkane oporoke niso lotili nadaljnjega raziskovanja, jim nepoštenosti ni mogoče očitati. Za napolnitev standarda nepoštenosti ne zadostuje neskrbnost/malomarnost, ampak bi morala tožnica dokazati zavajanje z jasnim namenom doseči (nepravično, neutemeljeno) korist ali cilj.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - namestitev otroka v zavod - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - vrnitev otroka - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka
Otroka sta gotovo v stiski tudi zaradi ločitve od matere, vendar pa je njun ogrožujoč položaj (ki je trajal dalj časa) zahteval, da se ju staršema začasno odvzame, saj sta v svoji družini utrpela izdatno škodo. Njun zdrav psihosocialni razvoj ni bil zagotovljen. Namestitev dečkov v mladinski dom je še vedno v njuno največjo korist. V okviru vedenjske problematike otroka še vedno nihata, kar priča, da jima je treba zagotavljati stalno strokovno pomoč, pri čemer potrebujeta mir in stabilnost. Zato tudi stikov še ni mogoče izvajati izven prostorov ali zunanjih površin mladinskega doma. Pomembno je, da bi predlagateljica redno, ne pa le občasno, obiskovala programe za izboljšanje starševskih kapacitet, s čimer bi lahko bili bolj kvalitetni tudi njeni stiki s sinovoma.
ZPP člen 161, 161/1, 362.. ZUPJS člen 3, 6, 32, 32/1, 41.. SZ-1 člen 121, 121/5.. OZ člen 1, 1/2, 190, 197.
ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - subvencija tržne najemnine - trajanje postopka - plačilo v izogib sili - verzijski zahtevek
Pravno in življenjsko je povsem sprejemljivo ravnanje tožnikov, ki so na podlagi določila 190. člena OZ v izogib nevarnosti deložacije najemodajalcu sami plačali celotni znesek najemnine. Trajanje postopka priznanja subvencije za tržno najemnino je spremenilo razmerja med deležniki, kar je privedlo do neprimernosti postopka, opredeljenega v določilih ZUPJS za konkretni primer. Najemodajalec kot zakonsko določen prejemnik izplačila subvencije, je celotno najemnino že prejel, tudi del, za katerega je bila tožnikom subvencija priznana. Sicer ne s strani občine, temveč s strani tožnikov. Upoštevajoč sistem socialne varnosti in načel, ki ta sistem prežemajo, je pravno neprimerno vztrajati pri uporabi zakonskih določil, ki ne nalegajo na konkretni dejanski stan ter hkrati stranko, ki jo je potrebno socialno zaščititi, izpostavljati tveganjem in stroškom nadaljnjih sodnih postopkov.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
ZKP člen 70, 70/1, 148, 148/4, 219a, 219a/2, 220, 220/2.
izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - pravni pouk osumljencu - sposobnost razumeti pouk - izjava osumljenca, dana policiji - prostovoljna izročitev stvari policiji - privolitev za preiskavo predmetov - duševna manjrazvitost - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku - nenavzočnost zagovornika
Pravilna je ugotovitev, da zgolj počasnejše funkcioniranje ter počasnejše izražanje obdolženke še ne pomeni tudi nerazumevanja pravic in dolžnosti o katerih je izrecno poučena in kot je to prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljilo v točki 8 izpodbijanega sklepa.
Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbi namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, napačno navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev zavrnjen (oziroma zavržen) dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani sodišča prve stopnje, pa obrambi ne daje pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00059943
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje goljufije - oškodovanec kot tožilec - goljufiv namen - utemeljen sum
V obravnavanem primeru bi za uvedbo preiskave moralo biti na ravni dokaznega standarda utemeljenega suma izkazano, da je bil goljufiv namen pri osumljenemu A. A. podan že ob sklenitvi posojilnih pogodb z dne 21. 8. 2012 in z dne 18. 4. 2013. Ne gre pa za kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1, če se šele po sklenjenem poslu pojavi namen, da si storilec pridobi protipravno premoženjsko korist.
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu svojo odločitev pravilno zgradilo na določbah členov 367 do 375 ZKP ter v skladu z določbo prvega odstavka člena 403 ZKP odločilo, da je taka obtoženčeva pritožba nedovoljena, kar nenazadnje izhaja tudi iz citiranega sklepa pritožbenega sodišča, ki ni vseboval pravnega pouka, da je pritožba dovoljena.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00060898
ZEN člen 8, 8/2, 73, 73/1, 75, 75/7, 81, 81/4. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 6, 6/1, 8, 8/1, 10, 10/1, 10/4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi
Pripombe pritožnika se dejansko niso nanašale na tehnično - strokovno pravilnost izdelave elaborata, ampak na vprašanja, povezana z lastništvom obravnavanih nepremičnin, ki niso predmet obravnavanega vmesnega sklepa, da elaborata predstavljata primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb. Pridržana so nadaljnjemu dokaznemu postopku in odločitvi, ki bo sprejeta v končnem sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine.
izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - nedenarna nenadomestna obveznost - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - dopustitev in opustitev - neizpolnitev obveznosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izpolnitev obveznosti - uporaba dovozne poti - ogled
S sklepom je sodišče dolžniku izreklo denarno kazen in mu jo naložilo v plačilo ter sklenilo, da jo bo v primeru neplačila prisilno izterjalo po uradni dolžnosti, dolžniku je določilo nov rok za izpolnitev nedenarne obveznosti in mu zagrozilo, da mu bo v primeru neizpolnitve nedenarne obveznosti izreklo novo, višjo denarno kazen. ZIZ takega postopanja ne predvideva, saj določa, da mora sodišče v primeru, ko ugotovi, da dolžnik nedenarne obveznosti ni izpolnil, že prej izrečeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti (in ne kazni šele izreči in dolžniku določati roka za njeno plačilo), dolžniku določiti nov rok za izpolnitev obveznosti in za primer neizpolnitve te obveznosti izreči novo, višjo denarno kazen (ne pa z izrekom take kazni šele zagroziti).
Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so zaključki sodišča glede neutrjenosti bankine laični in temeljijo le na navedbah upnika, ne da bi se sodišče o dejanskem stanju glede tega prepričalo z ogledom na kraju samem. Na tem mestu višje sodišče ponovno opozarja na napotek, ki ga je dalo v sklepu II Ip 261/2021 z dne 20. 4. 2021 in v katerem je zapisalo, da bo pri obravnavanju ponovnega upnikovega predloga za izrekanje nove, višje denarne kazni treba natančno ugotoviti, ali dolžnik izpolnjuje obveznost po izvršilnem naslovu. Ob tem je višje sodišče poudarilo, da dolžniku ne z izvršilnim naslovom ne s sklepom o izvršbi ni bila odvzeta posest njegovih parcel, preko katerih poteka upnikova pot (pri čemer niti ne gre za javno cesto, kot navaja sodišče, temveč za pot preko dolžnikovega dvorišča), in da zgolj parkiran avto na dolžnikovi parceli še ne pomeni, da je s tem upnikova pot ovirana. Ker gre za različno široko parcelo, po kateri poteka upnikova pot, je višje sodišče poudarilo, da bo najverjetneje na kraju samem treba ugotoviti, ali res že vsako parkiranje na dolžnikovi parceli pomeni kršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Višje sodišče pri tem napotku vztraja in tokrat še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje ob tem tudi preveriti stanje in širino bankine, saj dolžnik ves čas postopka trdi, da je bankino utrdil tako, da prenese bistveno težje tovore, kot je osebni avto, in da je upniku vedno omogočen nemoten prehod delno po asfaltiranem delno po gramoziranem delu dvorišča oziroma po utrjeni bankini, zato ne more od dolžnika zahtevati, da mora biti njegovo dvorišče ves čas popolnoma prazno.
namen skrbništva - delni odvzem poslovne sposobnosti - dolžnosti skrbnika
Ima pa pritožba prav, da ni zakonske podlage za to, da se med naloge skrbnika uvrsti njegovo sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja predlagateljice. Kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je treba določbo 239. člena DZ tolmačiti v smislu, da skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč si mora zgolj prizadevati za njegovo zdravljenje. Prizadevanje za predlagateljičino zdravljenje pa je že zajeto v dikciji izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na vzpodbuja predlagateljice k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije.
odškodnina - soprispevek - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odgovornost - dokaz z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
S tem je tožnici prisojena odškodnina v višini 18.000,00 EUR, kar predstavlja v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje 14 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, tako odmerjena odškodnina pa je tudi primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.
Pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca je mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava, ki se nanašajo na naročeno delo, saj se nagrada za izvedenca, ki ni sodni izvedenec, ne more odmeriti po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Vendar, ker je bil izvedenec pritegnjen v sodnem postopku, je treba določila o podjemni pogodbi, tako glede opravljenega dela kot tudi v delu, ki se nanašajo na plačilo, uporabljati smiselno. To pomeni, da je treba upoštevati, da se o stroških izvedenca odloča v več fazah med postopkom, pri čemer pretežni (glavni) del opravljenega dela izvedenec opravi, ko sodišču predloži pisno izvedensko mnenje.