ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 142/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - osebna vročitev - nadomestna vročitev
V prvem odstavku 142. člena ZPP je predpisano, da mora sodišče nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek stranki vročiti osebno. Kadar pravnim osebam osebna vročitev ni mogoča, šesti odstavek istega člena določa, da se za vročitev njim smiselno uporabljajo določila tretjega do petega odstavka 142. člena ZPP. Iz navedenih določil ZPP je razvidno, da je tudi za tiste sodne pošiljke, ki jih mora sicer sodišče osebno vročiti stranki, v zakonu predvidena nadomestna vročitev.
Pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca je mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava, ki se nanašajo na naročeno delo, saj se nagrada za izvedenca, ki ni sodni izvedenec, ne more odmeriti po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Vendar, ker je bil izvedenec pritegnjen v sodnem postopku, je treba določila o podjemni pogodbi, tako glede opravljenega dela kot tudi v delu, ki se nanašajo na plačilo, uporabljati smiselno. To pomeni, da je treba upoštevati, da se o stroških izvedenca odloča v več fazah med postopkom, pri čemer pretežni (glavni) del opravljenega dela izvedenec opravi, ko sodišču predloži pisno izvedensko mnenje.
namen skrbništva - delni odvzem poslovne sposobnosti - dolžnosti skrbnika
Ima pa pritožba prav, da ni zakonske podlage za to, da se med naloge skrbnika uvrsti njegovo sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja predlagateljice. Kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je treba določbo 239. člena DZ tolmačiti v smislu, da skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč si mora zgolj prizadevati za njegovo zdravljenje. Prizadevanje za predlagateljičino zdravljenje pa je že zajeto v dikciji izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na vzpodbuja predlagateljice k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije.
zavrženje nedopolnjenega predloga - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - pozivni sklep - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - nepravilna vročitev sodnega pisanja - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz vročilnice, ki potrjuje prejem pozivnega sklepa na dopolnitev predloga z 20. 4. 2022, izhaja, da je sodišče kljub drugačni odredbi sklep vročilo neposredno predlagateljici in ne njeni pooblaščenki, kar je v nasprotju z določilom 137. člena ZPP. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da vročitev ni bila pravilno opravljena, s tem pa je bila predlagateljici odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbi namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, napačno navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev zavrnjen (oziroma zavržen) dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani sodišča prve stopnje, pa obrambi ne daje pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.
URS člen 29. ZKP člen 15, 16, 16/3, 18, 18/1, 248, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sodni izvedenec - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič
Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00060898
ZEN člen 8, 8/2, 73, 73/1, 75, 75/7, 81, 81/4. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 6, 6/1, 8, 8/1, 10, 10/1, 10/4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi
Pripombe pritožnika se dejansko niso nanašale na tehnično - strokovno pravilnost izdelave elaborata, ampak na vprašanja, povezana z lastništvom obravnavanih nepremičnin, ki niso predmet obravnavanega vmesnega sklepa, da elaborata predstavljata primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb. Pridržana so nadaljnjemu dokaznemu postopku in odločitvi, ki bo sprejeta v končnem sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev
ZST-1 v prvem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Rok za plačilo sodne takse v predmetni zadevi se je iztekel že pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma za obročno plačilo. Ker je torej predlog za oprostitev plačila oziroma za obročno plačilo sodne takse vložil po izteku roka, ga je sodišče kot prepoznega pravilno zavrglo.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnja mirna posest - pravica do posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pasivna legitimacija - izvrševanje posesti - motilno dejanje
Predmet posestnega varstva ni pravica, ampak zadnja mirna posest: v sporu zaradi motenja posesti se torej ne ugotavlja pravica do posesti, ampak le dejanska oblast nad stvarjo, ki naj bi bila predmet motenja.
Pasivno legitimiran v motenjski pravdi je vsak, ki je posest odvzel oziroma motil. To je lahko tudi lastnik v razmerju do nekoga, ki ima stvar v dejanski oblasti (četudi bi se mogoče izkazalo, da ta nima pravice do posesti).
S posegom se tisti, ki moti posest, postavi v vlogo posestnika, kar vsekakor spreminja dotedanji način izvrševanja posesti: če je bil prej posestnik izključni posestnik, z motilnim ravnanjem motilec postane na nek način soposestnik.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - neupoštevne navedbe - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
V skladu s stališčem, ki je sprejeto v sodni praksi, se določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 ne razteza tudi na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1. OZ člen 9, 120, 355, 355/1, 355/2.
naročniško razmerje - odpoved naročniškega razmerja - začasna prekinitev - mirovanje pravice - ugovor zastaranja - enoletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - splošni pogodbeni pogoji - spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Kljub temu, da toženec navaja, da uveljavlja absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko uveljavlja le relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. To je razvidno že iz njegovih navedb, da je sodišče kršilo 12. in 283. člen ZPP ter 22. člen v zvezi s 46. in 47. členom ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Gre torej za uveljavljanje relativno bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki so podane, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Vse tovrstne pritožbene navedbe so zato v sporu majhne vrednosti neupoštevne, tudi če bi bile zatrjevane relativno bistvene kršitve določb postopka dejansko podane in uveljavljane pravočasno.
Toženec je 5. 10. 2018 na tožnika naslovil zahtevo za odpoved/zamrznitev naročniškega razmerja, s katero je zahteval začasni izklop. S tem ni prišlo do prenehanja naročniškega razmerja, v skladu s 4.i členom Splošnih pogojev, s katerimi je bil toženec seznanjen, se lahko zahteva začasno mirovanje naročniškega razmerja največ enkrat letno za največ šest mesecev v koledarskem letu. Ker toženec ni izbral točnega datuma ponovnega vklopa po začasnem izklopu, bi lahko v skladu s Splošnimi pogoji začasno mirovanje naročniškega razmerja (začasni izklop) trajalo največ šest mesecev, ker pa je pri tožniku (kar ni bilo prerekano) prišlo do napake v sistemu, tožnik tožencu vse do 31. 3. 2021 ni izdajal računov za opravljene storitve.
Enoletni zastaralni rok za vtoževane terjatve (po 3. in 5. točki prvega odstavka 355. člena OZ) je v skladu z drugim odstavkom 355. člena OZ, ki določa, da enoletni zastaralni rok prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo, pričel teči po poteku leta 2021, torej 1. 1. 2022.
Obstoj ponovitvene nevarnosti je ugotovilo že sodišče v pravnomočni sodbi, s katero je obsojencu izreklo varnostni ukrep v trajanju štirih let. V predmetnem postopku, ko odloča o prošnji obsojenca za predčasno prenehanje izrečenega ukrepa, sodišče ni dolžno ponovno ugotavljati, ali je obsojenec ponovitveno nevaren, oziroma podajati novih dejstev, ki bi utemeljevala takšno nevarnost, temveč je presoja obratna. Sodišče ugotavlja, ali so razlogi za izrek varnostnega ukrepa prenehali in ali so torej podane nove okoliščine, ki nasprotujejo ugotovljeni ponovitveni nevarnosti oziroma drugim razlogom za izrek varnostnega ukrepa.
nedovoljena pritožba - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zapuščinski postopek - pristojnost centra za socialno delo - pravnomočno odločena stvar - obnova postopka
Ker pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena pritožba nasprotne stranke, pritožba ni dovoljena.
Zoper odločbo sodišča druge stopnje je dopustna pritožba le, kadar nastopa kot sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo in je bila pravica do pritožbe tretjemu tožencu zagotovljena z izdajo sklepa sodišča druge stopnje, zoper katerega ni pravnega sredstva.
ZST-1 člen 16, 19, 19/1, 19/2, 30, 30/3, 31, 31/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
sodne takse - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - višina sodne takse - omejena višina
ZST-1 v 16. členu določa najvišjo vrednost spora, od katere se odmeri sodna taksa, v višini 500.000,00 EUR. Ne glede na to, za koliko vrednost spora presega navedeni znesek, je sodna taksa enaka (navzgor omejena). Glede na navedeno tako ni pomembno, ali je seštevek poslovnih deležev presegal znesek 1.000.000,00 EUR, saj bi bila sodna taksa odmerjena v enaki višini tudi, če bi tožeča stranka v tožbi kot vrednost spora navedla višji znesek (dejanski seštevek poslovnih deležev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060046
ZPP člen 163, 163/4, 337, 337/1. SPZ člen 19, 27, 28, 43, 44.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - viciozna posest - nedobrovernost - poizvedovalna dolžnost - zemljiška knjiga - javna knjiga - javna pot - pritožbene novote - stroški po temelju
Tožnika nista bila dobroverna, saj sta vedela oziroma bi morala vedeti, da sporno zemljišče ni njuna last, na kar kaže njuno dolgoletno spoštovanje meje pri njunem postavljanju električnega pastirja in posledični paši. Pravilna je tudi navedba sodišča o poizvedovalni dolžnosti tožnikov, zakaj nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta na dejstvo, da sta preprosta kmeta brez izobrazbe, saj takšna dolžnost velja tudi za njiju. Tudi kmetje brez dvoma poznajo oziroma morajo poznati pomen zemljiške knjige kot javne knjige.
Ker gre za javno dobro, tožnika te nepremičnine (niti delno) nista mogla priposestvovati.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ustrezno pojasnilo, da je sodno takso odmerilo po tarifni številki 91111 razdelka 9.11 Nepravdni postopki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, saj se za sodni preizkus denarne odpravnine zaradi prenosa delnic preostalih, manjšinskih delničarjev, na glavnega delničarja (384. - 388. člen ZGD-1), smiselno uporablja določba 607. člena ZGD-1, ki določa, da se v postopku, v katerem se odloča o predlogu za sodni preizkus, uporabljajo določbe ZNP-1.
tožba za izpraznitev nepremičnine - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - nastanek težko nadomestljive škode - obstoj težko nadomestljive škode - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotavljanjem pogojev po drugem odstavku 272. člena ZIZ pravilno navedlo, da so bile navedbe tožnika o dogodkih med njim in toženo stranko v predlogu za izdajo začasne odredbe presplošne. Tožnik tudi ni predlagal dokazov v zvezi z njimi. V zvezi s predpostavko nastanka težko nadomestljive škode je predložil zgolj fotografije, iz katerih so razvidna poškodovana vrata in nesnaga v stanovanju. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ne gre za težko nadomestljivo škodo. Pritožba nepravilno povzema razloge sodišča prve stopnje, ko navaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da uničen pancer ne predstavlja škode. Tega sodišče prve stopnje ni zapisalo, temveč je navedlo, da ne gre za težko nadomestljivo škodo.
Ugotovljene ključne okoliščine obdolženčevega ravnanja - da je natočil gorivo kljub temu da je že vnaprej vedel, da pri sebi nima denarja, da je takoj zatem, ko je uvidel, da nima možnosti dogovora o pripoznavi dolga, in je bil izrecno pozvan s strani uslužbenke bencinskega servisa, naj nikamor ne odhaja, zapustil bencinski servis in se z neplačanim gorivom odpeljal, zanj pa tudi kasneje ni plačal, pri čemer so se vsa njegova zagovorna pojasnila o razlogih za hiter odhod in kasnejše neplačilo izkazala kot povsem neprepričljiva - tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkazujejo, da je obdolženec ravnal s prilastitvenim namenom.
OZ člen 5, 5/1, 87, 87/2, 92, 837. ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1.
pogodba o sodelovanju - posredniška pogodba - športni agent - nogometni klub - investicijska pogodba - odstop od pogodbe - razdor pogodbe - vračilo prejetega - uveljavljanje ničnosti pogodbe - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - načelo vestnosti in poštenja
Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja izjeme od razpravnega načela v pravdnem postopku (7. in 212. člen ZPP). Sodišče namreč pazi na ničnost po uradni dolžnosti le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudijo stranke. Na tožniku je bilo torej breme, da pravočasno, tj. do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma ob pogojih iz tretjega odstavka 286. člena ZPP do konca obravnave, ponudi procesno gradivo (poda trditve in predlaga dokaze), na podlagi katerega bi lahko sodišče prve stopnje odločalo o ničnosti pogodbe o sodelovanju. Navedbe, ki jih je tožnik podal šele v pritožbi, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da bi bilo izvrševanje upravičenj na način, da bi tožnik tožencu očital kršitev pogodbe, vendar od pogodbe ne bi odstopil, pač pa bi pogodbo sam kršil s prekinitvijo plačil, v posledici česar bi od pogodbe odstopil toženec, nato pa bi se (tožnik) v postopku skliceval na pogodbeno ureditev, ki tožencu v primeru odstopa od pogodbe ne omogoča vračila posojila iz prejemkov od prodaje igralcev, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.