sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnja mirna posest - pravica do posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pasivna legitimacija - izvrševanje posesti - motilno dejanje
Predmet posestnega varstva ni pravica, ampak zadnja mirna posest: v sporu zaradi motenja posesti se torej ne ugotavlja pravica do posesti, ampak le dejanska oblast nad stvarjo, ki naj bi bila predmet motenja.
Pasivno legitimiran v motenjski pravdi je vsak, ki je posest odvzel oziroma motil. To je lahko tudi lastnik v razmerju do nekoga, ki ima stvar v dejanski oblasti (četudi bi se mogoče izkazalo, da ta nima pravice do posesti).
S posegom se tisti, ki moti posest, postavi v vlogo posestnika, kar vsekakor spreminja dotedanji način izvrševanja posesti: če je bil prej posestnik izključni posestnik, z motilnim ravnanjem motilec postane na nek način soposestnik.
nedovoljena pritožba - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zapuščinski postopek - pristojnost centra za socialno delo - pravnomočno odločena stvar - obnova postopka
Ker pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena pritožba nasprotne stranke, pritožba ni dovoljena.
Zoper odločbo sodišča druge stopnje je dopustna pritožba le, kadar nastopa kot sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo in je bila pravica do pritožbe tretjemu tožencu zagotovljena z izdajo sklepa sodišča druge stopnje, zoper katerega ni pravnega sredstva.
plačilo izvedenine - izvedenec klinične psihologije - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade zaradi zamude - COVID-19 - upravičeni razlogi
Po pregledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlagatelj neutemeljeno zavzema za polovično znižanje odmerjene nagrade zaradi zamude z izdelavo izvedenskega mnenja. Po drugem odstavku 45. člena ZSICT se v primeru, če sodni izvedenec izvida oziroma mnenja ne izdela v določenem roku, nagrada zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
začasna odredba o stikih - vloga stranke - vsebina vloge - nadomeščanje stikov - obravnava vloge glede na njeno vsebino - predlog za spremembo začasne odredbe - zavrnitev predloga - postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe - predlog upnika za izdajo odredbe - sprememba sklepa o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je sodišče njeno vlogo zmotno opredelilo kot predlog za spremembo začasne odredbe. Iz vloge ne izhaja, da želi mati doseči trajnejšo spremembo v začasni ureditvi stikov, določeni z začasno odredbo. Gre le za obvestilo sodišču (in CSD) o oviri za izvršitev enega od stikov, v katerega je bila vključena prošnja za njegovo prestavitev. Z odločitvijo, za katero ni bilo podlage v predlogu nasprotne udeleženke, je sodišče kršilo 2. člen ZIZ, po katerem se postopek zavarovanja uvede na predlog upnika.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1. ZIZ člen 38, 38.c, 38.c/1.
stroški postopka po obračunu izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine)
V skladu s sodno prakso, obračunavanje rednih mesečnih prevzemov gotovine po četrti alinei tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik) ni dopustno, če gre za ravnanja, ki kažejo na uresničevanje dogovora med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačilu, ki ima za posledico učinek soroden odlogu izvršbe. Dogovor o obročnem odplačevanju je dopusten le neposredno med upnikom in dolžnikom, če pa se dolžnik sam odloči, da vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju, pa mora izvršitelj prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati tudi z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov, kot določa prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. V tem primeru mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili (pojasnilna dolžnost).
Pritožbena dokazna ocena je v tej fazi postopka preuranjena, tehtanje in ocenjevanje verodostojnosti dokazov pa bo pridržano nadaljnjemu kazenskemu postopku.
OZ člen 82, 82/1. ZFPPIPP člen 337, 337/2. ZVEtL-1 člen 23, 24, 35.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - predmet izven pravnega prometa - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nakup nepremičnine na javni dražbi - zloraba stečajnega postopka - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - bolj verjetna pravica - predmet prodajne pogodbe - jasno pogodbeno določilo - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - načelo venire contra factum proprium - dobrovernost kupca - drvarnica - klet
Pritožnik zamolči dejstvo, da je v tem postopku sam sprva trdil, da je solastnik treh nepremičnin in predlagal, da se ga vknjiži kot solastnika, šele v nadaljevanju pa je stališče spremenil in začel zatrjevati, da naj bi s pogodbo, za katero je prvotno trdil, da je z njo kupil solastniške deleže, pravzaprav kupil posamezne dele stavbe. Takšno spreminjanje stališč (venire contra factum proprium) ne more biti v prid niti verodostojnosti pritožbe niti dokazovanju, čigava pravica je bolj verjetna v smislu določb 24. člena ZVEtL-1.
Tudi učinki nakupa na javni dražbi so omejeni s temeljnimi načeli in temeljnimi predpostavkami za veljavnost pravnega posla: obstoj in dopustnost predmeta pogodbe, načelo vestnosti in poštenja itd.
Sodišče prve stopnje je pravico C. C. štelo za manj verjetno, ker ni izkazal, da je kupil poslovni prostor, saj je predložil le pogodbo, ki se glasi na nakup solastniških deležev, ki pa glede na pravilne razloge sodišča prve stopnje ne morejo biti samostojen predmet pravnega prometa.
Četudi je res, da za nakup v stečaju ne velja običajna poizvedovalna dolžnost kupca, pa bi očitno nerealna cena, ob hkratni odsotnosti kakršnegakoli opisa, kaj naj bi predmet prodaje sploh predstavljal v naravi, pri udeležencu morala vzbuditi močan dvom, da s takšno prodajo nekaj ni v redu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060779
ZPP člen 7, 7/1, 285. OZ člen 190, 190/1.
posojilna pogodba - dokazovanje posojila - prehod trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo in njegove meje - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - verodostojnost izpovedbe stranke - reivindikacijski zahtevek - uporabnina za stanovanje - neupravičena obogatitev
Četudi drži, da je posojilna pogodba lahko sklenjena ustno in da ni treba opredeliti npr. namena posojila, zapadlosti, načina izročitve predmeta posojila, in da sta bila v času domnevnih posojil tožnica in toženec v dobrih, celo intimnih odnosih (zato nista sestavljala pisnih posojilnih pogodb), pa lahko po logiki stvari denar posodi samo tisti, ki ga ima. Zato je glede na toženčev ugovor, da tožnica ni imela denarja za domnevna posojila, sodišče prve stopnje to dejstvo (ali je tožnica sploh imela zadosti denarja, da bi ga lahko posojala) pravilno opredelilo kot eno od odločilnih dejstev. Dokazno breme, da je lahko ustvarila zadosti prihrankov, da bi jih posojala, je bilo na tožnici.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da če nasprotna stranka opozori na pomanjkljive navedbe, sodišče ni dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, saj se od stranke pričakuje, da bo nasprotnikov ugovor z ustrezno skrbnostjo preučila in po potrebi navedbe dopolnila.
ZGD-1 člen 8, 8/1-4. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 77, 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odvzem protipravne premoženjske koristi - spregled pravne osebnosti - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz registra
Če so izpolnjeni pogoji za uporabo četrte alineje 8. člena ZGD-1, potem lahko na podlagi drugega odstavka 75. člena KZ-1 sodišče naloži v plačilo denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem obsojencu, glede na to, da sta pravni osebi, ki sta sicer prejeli korist (77. člen KZ-1) prenehali obstajati in bili izbrisani iz sodnega registra.
odločanje o stroških pravdnega postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - celoten uspeh v pravdi
Pritožbene navedbe o predhodnih dogovarjanjih med strankama za odločitev niso pomembne. Ključno je, da se toženec ni bil izven sodnega postopka pripravljen dogovoriti o ureditvi razmerja s tožnikom. S predlogom, da o zadevi odloči sodišče, je prevzel tudi tveganje, da bo v primeru zanj neugodnega izida dolžan tožniku povrniti stroške postopka. Ker je bilo zahtevku ugodeno, se je to tveganje uresničilo.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 10, 10/2, 10/2-1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - taksna obveznost otroka - dohodkovni in premoženjski cenzus - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - premoženje samostojnega podjetnika posameznika
Ugotovitve o dohodkih in premoženju družine vsekakor ne utemeljujejo predlagane taksne oprostitve. Sodišče sicer lahko glede na določila 11. člena ZST-1 stranko oprosti plačila sodne takse le delno ali dovoli obročno plačilo takse, vendar morajo biti za to podani utemeljeni razlogi. Teh v predlogu za taksno oprostitev tožnica ni navedla; ni se sploh sklicevala na kakšne posebne stroške družine ali druge posebne okoliščine. Glede na ugotovljene dohodke in višino premoženja družine, je pritožbeno sodišče prepričano, da zaradi plačila dolžne sodne takse 459 EUR, ki znaša manj kot četrtino mesečnega dohodka mame, preživljanje tričlanske družine ne bo ogroženo.
ZJU člen 53, 53/4, 55, 55/1, 147, 147/2.. ZDR-1 člen 91, 91/5.
policist - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izvršitev pravnomočne sodbe - reintegracija - sprememba sistemizacije - ustrezno delovno mesto - potreba po delu - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožba očita nezakonitost sklepa z dne 14. 4. 2020, ker je bil izdan na podlagi 53. člena ZJU, kar naj bi predstavljalo neustrezno pravno podlago, saj je šlo za enostransko izdani sklep, ne pa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (na podlagi pravnomočne sodbe mu namreč delovno razmerje ni prenehalo). Očitek ni utemeljen. ZJU izrecno ne ureja načina reintegracije delavca nazaj na delo v primeru, kot je obravnavani. Delovno mesto, za katero je tožnik imel neposredno pred odpovedjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v času izvršitve pravnomočne sodbe ni več obstajalo. Toženka je zato utemeljeno pristopila k izvršitvi reintegracije na način, da mu je najprej ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi, ker pa je to odklonil, mu je izdala sklep, ki ga je mogoče smiselno opreti na četrti odstavek 53. člena ZJU.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izostanek z dela - obvestilna dolžnost
Neutemeljene so obširne pritožbene navedbe, da tožena stranka tožnici ne bi smela podati izredne odpovedi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je v času po 24. 11. 2021 z dela izostala zato, ker zaradi zdravstvenih težav še vedno ni bila sposobna za delo, torej iz upravičenih razlogov. Četudi bi navedeno držalo, to ne vpliva na pravilnost zaključka, da je tožnica storila kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj glede na dikcijo določbe razlog izostanka oziroma (ne)upravičenost odsotnosti v zvezi s samo kršitvijo ni odločilnega pomena. Po tej določbi sta odločilni le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni ter dejstvo, da tožnica ni obvestila delodajalca o svoji odsotnosti več kot pet dni, čeprav bi to lahko storila, kar je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-2.. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 32/2.. ZVZD-1 člen 36, 36/2.. URS člen 51.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - COVID-19 - odklonitev testiranja - pogoj PCT - odsotnost z dela - opustitev obvestilne dolžnosti - test sorazmernosti - stroški stranskega intervenienta
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bilo z ukrepom testiranja poseženo v ustavno prepoved prisilnega zdravljenja, ki je zagotovljena v okviru pravice do zdravstvenega varstva z 51. člena URS. Ne glede na to, da je treba po stališču Ustavnega sodišča RS izraz zdravljenje iz 51. člena URS razumeti široko, ukrep testiranja, ki se opravi z odvzemom brisa iz grla oziroma nosu, ne predstavlja niti kurativnega niti preventivnega zdravstvenega ukrepa.
Čeprav stranska intervenientka ni delodajalec tožnice, je treba pri odločitvi o njenih stroških postopka izhajati iz enakih pravil, kot veljajo za toženo stranko, na strani katere nastopa. Ker ta spor predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja in tožena stranka kot delodajalec na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja enako tudi za stransko intervenientko, ki se ji je v pravdi pridružila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00061888
OZ člen 92.. ZPP člen 18, 108, 108/1.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
prenos dejavnosti - reparacija - dopustnost sodnega varstva - sodna pristojnost - pravni interes - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe - ničnost - istovetnost zahtevka - litispendenca - poziv na popravo tožbe
Četrti tožnik s tožbo v tem delu uveljavlja neobstoj (ničnost, nezakonitost) pogodbe o prenosu dejavnosti in delavcev, sklenjene med toženkama, torej pogodbe, sklenjene med tretjima osebama. Za uveljavljanje ničnosti je sodno varstvo (ob izkazanem pravnem interesu; 92. člen OZ) dopustno; ne gre za spor, ki ne bi sodil v sodno pristojnost (18. člen ZPP), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na sodno prakso v neprimerljivih zadevah.
Zahtevek, kot so ga postavili tožniki v tožbi, se nanaša na priznanje obstoja delovnega razmerja, in sicer od 1. 8. 2021 pri prvi toženki. Takšen zahtevek je ustrezen (in izvršljiv; zahtevek se je sicer nanašal na vse delavce, ne le na tožnike, kar odpira kvečjemu vprašanje legitimacije), tožniki pa so v tožbi tudi podali navedbe, s katerimi ga utemeljujejo (nezakonit prenos med prvo in drugo toženko), za svoje navedbe so predlagali dokaze. Sodišče prve stopnje je zato brez podlage izdalo sklep na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP, s katerim jih je pozvalo na popravo tožbe.
Sodišče prve stopnje spremembe tožbe pravilno ni dopustilo, saj je toženka spremembi nasprotovala, sodišče pa utemeljeno ni ugotovilo razlogov, zaradi katerih bi bila dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ugotovitvi, da je sprememba tožbe nepopolna (ne vsebuje vseh dejstev in dokazov v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP) in bi bilo treba tožnico najprej pozvati k popravi, pritožba nasprotuje le s pavšalno navedbo, da naj bi bilo vse to priloženo v dokumentaciji. Neuspešna je tudi pritožbena navedba o brezpredmetnem sklicevanju izpodbijanega sklepa na načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), saj je sodišče prve stopnje z vidika spremenjene višine tožbe utemeljeno opozorilo, da le-ta vpliva na stroškovni vidik spora (tj. na izrazito višje stroške strank).
ZD člen 128, 162, 165, 165/2, 214, 214/1, 214/2. SPZ člen 7, 41.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - obseg zapuščine - zapustnikovo premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - povračilo pomoči - načelo specialnosti - predmet dedovanja - sestavina nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
S tem, ko sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča do dejstev, ki so pravno pomembna za ugotovitev, katero premoženje je imela zapustnica ob smrti in je prešlo na njene dediče (prim. 41. člen SPZ), dejanskega stanja v zadevi ni popolno ugotovilo.
V novem odločanju bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine, saj je od njega odvisna višina povračila pomoči po predpisih o socialni varnosti, do katerega je upravičena občina.
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker dediča na poziv sodišča, s katerim ju je seznanilo z obsegom in vrednostjo premičnega premoženja, ki ga bo upoštevalo v sklepu o dedovanju nista odgovorila, je utemeljeno štelo, da obseg premične zapuščine in njena vrednost za dediča nista sporni.
začasna odredba - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče stike med očetom in otrokom začasno uredilo tako, da ti potekajo ob njeni prisotnosti, in to pod pogojem, da se s tem strinjata tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, če soglasja ni, pa stiki ne potekajo. Sodišče je torej odločitev o tem, ali bodo ti stiki izvajali, prepustilo staršema (mati mora s takimi stiki soglašati, prav tako mora s takimi stiki soglašati oče, ki na stiku tudi ne sme biti opit). Mati soglasja za navzočnost na stikih ne poda, to pa pomeni, da teh stikov ne bo. Zato je njena pritožba, da naj se odločitev spremeni tako, da stikov ni, neutemeljena, saj s tem, ko soglasja za take stike ne da, doseže prav ta rezultat.