Ugotovljene ključne okoliščine obdolženčevega ravnanja - da je natočil gorivo kljub temu da je že vnaprej vedel, da pri sebi nima denarja, da je takoj zatem, ko je uvidel, da nima možnosti dogovora o pripoznavi dolga, in je bil izrecno pozvan s strani uslužbenke bencinskega servisa, naj nikamor ne odhaja, zapustil bencinski servis in se z neplačanim gorivom odpeljal, zanj pa tudi kasneje ni plačal, pri čemer so se vsa njegova zagovorna pojasnila o razlogih za hiter odhod in kasnejše neplačilo izkazala kot povsem neprepričljiva - tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkazujejo, da je obdolženec ravnal s prilastitvenim namenom.
ZST-1 člen 16, 19, 19/1, 19/2, 30, 30/3, 31, 31/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
sodne takse - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - višina sodne takse - omejena višina
ZST-1 v 16. členu določa najvišjo vrednost spora, od katere se odmeri sodna taksa, v višini 500.000,00 EUR. Ne glede na to, za koliko vrednost spora presega navedeni znesek, je sodna taksa enaka (navzgor omejena). Glede na navedeno tako ni pomembno, ali je seštevek poslovnih deležev presegal znesek 1.000.000,00 EUR, saj bi bila sodna taksa odmerjena v enaki višini tudi, če bi tožeča stranka v tožbi kot vrednost spora navedla višji znesek (dejanski seštevek poslovnih deležev).
plačilo izvedenine - izvedenec klinične psihologije - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade zaradi zamude - COVID-19 - upravičeni razlogi
Po pregledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlagatelj neutemeljeno zavzema za polovično znižanje odmerjene nagrade zaradi zamude z izdelavo izvedenskega mnenja. Po drugem odstavku 45. člena ZSICT se v primeru, če sodni izvedenec izvida oziroma mnenja ne izdela v določenem roku, nagrada zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
odločanje o stroških pravdnega postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - celoten uspeh v pravdi
Pritožbene navedbe o predhodnih dogovarjanjih med strankama za odločitev niso pomembne. Ključno je, da se toženec ni bil izven sodnega postopka pripravljen dogovoriti o ureditvi razmerja s tožnikom. S predlogom, da o zadevi odloči sodišče, je prevzel tudi tveganje, da bo v primeru zanj neugodnega izida dolžan tožniku povrniti stroške postopka. Ker je bilo zahtevku ugodeno, se je to tveganje uresničilo.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 10, 10/2, 10/2-1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - taksna obveznost otroka - dohodkovni in premoženjski cenzus - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - premoženje samostojnega podjetnika posameznika
Ugotovitve o dohodkih in premoženju družine vsekakor ne utemeljujejo predlagane taksne oprostitve. Sodišče sicer lahko glede na določila 11. člena ZST-1 stranko oprosti plačila sodne takse le delno ali dovoli obročno plačilo takse, vendar morajo biti za to podani utemeljeni razlogi. Teh v predlogu za taksno oprostitev tožnica ni navedla; ni se sploh sklicevala na kakšne posebne stroške družine ali druge posebne okoliščine. Glede na ugotovljene dohodke in višino premoženja družine, je pritožbeno sodišče prepričano, da zaradi plačila dolžne sodne takse 459 EUR, ki znaša manj kot četrtino mesečnega dohodka mame, preživljanje tričlanske družine ne bo ogroženo.
začasna odredba o stikih - vloga stranke - vsebina vloge - nadomeščanje stikov - obravnava vloge glede na njeno vsebino - predlog za spremembo začasne odredbe - zavrnitev predloga - postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe - predlog upnika za izdajo odredbe - sprememba sklepa o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je sodišče njeno vlogo zmotno opredelilo kot predlog za spremembo začasne odredbe. Iz vloge ne izhaja, da želi mati doseči trajnejšo spremembo v začasni ureditvi stikov, določeni z začasno odredbo. Gre le za obvestilo sodišču (in CSD) o oviri za izvršitev enega od stikov, v katerega je bila vključena prošnja za njegovo prestavitev. Z odločitvijo, za katero ni bilo podlage v predlogu nasprotne udeleženke, je sodišče kršilo 2. člen ZIZ, po katerem se postopek zavarovanja uvede na predlog upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060779
ZPP člen 7, 7/1, 285. OZ člen 190, 190/1.
posojilna pogodba - dokazovanje posojila - prehod trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo in njegove meje - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - verodostojnost izpovedbe stranke - reivindikacijski zahtevek - uporabnina za stanovanje - neupravičena obogatitev
Četudi drži, da je posojilna pogodba lahko sklenjena ustno in da ni treba opredeliti npr. namena posojila, zapadlosti, načina izročitve predmeta posojila, in da sta bila v času domnevnih posojil tožnica in toženec v dobrih, celo intimnih odnosih (zato nista sestavljala pisnih posojilnih pogodb), pa lahko po logiki stvari denar posodi samo tisti, ki ga ima. Zato je glede na toženčev ugovor, da tožnica ni imela denarja za domnevna posojila, sodišče prve stopnje to dejstvo (ali je tožnica sploh imela zadosti denarja, da bi ga lahko posojala) pravilno opredelilo kot eno od odločilnih dejstev. Dokazno breme, da je lahko ustvarila zadosti prihrankov, da bi jih posojala, je bilo na tožnici.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da če nasprotna stranka opozori na pomanjkljive navedbe, sodišče ni dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, saj se od stranke pričakuje, da bo nasprotnikov ugovor z ustrezno skrbnostjo preučila in po potrebi navedbe dopolnila.
Pritožbena dokazna ocena je v tej fazi postopka preuranjena, tehtanje in ocenjevanje verodostojnosti dokazov pa bo pridržano nadaljnjemu kazenskemu postopku.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1. ZIZ člen 38, 38.c, 38.c/1.
stroški postopka po obračunu izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine)
V skladu s sodno prakso, obračunavanje rednih mesečnih prevzemov gotovine po četrti alinei tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik) ni dopustno, če gre za ravnanja, ki kažejo na uresničevanje dogovora med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačilu, ki ima za posledico učinek soroden odlogu izvršbe. Dogovor o obročnem odplačevanju je dopusten le neposredno med upnikom in dolžnikom, če pa se dolžnik sam odloči, da vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju, pa mora izvršitelj prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati tudi z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov, kot določa prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. V tem primeru mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili (pojasnilna dolžnost).
OZ člen 82, 82/1. ZFPPIPP člen 337, 337/2. ZVEtL-1 člen 23, 24, 35.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - predmet izven pravnega prometa - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nakup nepremičnine na javni dražbi - zloraba stečajnega postopka - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - bolj verjetna pravica - predmet prodajne pogodbe - jasno pogodbeno določilo - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - načelo venire contra factum proprium - dobrovernost kupca - drvarnica - klet
Pritožnik zamolči dejstvo, da je v tem postopku sam sprva trdil, da je solastnik treh nepremičnin in predlagal, da se ga vknjiži kot solastnika, šele v nadaljevanju pa je stališče spremenil in začel zatrjevati, da naj bi s pogodbo, za katero je prvotno trdil, da je z njo kupil solastniške deleže, pravzaprav kupil posamezne dele stavbe. Takšno spreminjanje stališč (venire contra factum proprium) ne more biti v prid niti verodostojnosti pritožbe niti dokazovanju, čigava pravica je bolj verjetna v smislu določb 24. člena ZVEtL-1.
Tudi učinki nakupa na javni dražbi so omejeni s temeljnimi načeli in temeljnimi predpostavkami za veljavnost pravnega posla: obstoj in dopustnost predmeta pogodbe, načelo vestnosti in poštenja itd.
Sodišče prve stopnje je pravico C. C. štelo za manj verjetno, ker ni izkazal, da je kupil poslovni prostor, saj je predložil le pogodbo, ki se glasi na nakup solastniških deležev, ki pa glede na pravilne razloge sodišča prve stopnje ne morejo biti samostojen predmet pravnega prometa.
Četudi je res, da za nakup v stečaju ne velja običajna poizvedovalna dolžnost kupca, pa bi očitno nerealna cena, ob hkratni odsotnosti kakršnegakoli opisa, kaj naj bi predmet prodaje sploh predstavljal v naravi, pri udeležencu morala vzbuditi močan dvom, da s takšno prodajo nekaj ni v redu.
ZGD-1 člen 8, 8/1-4. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 77, 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odvzem protipravne premoženjske koristi - spregled pravne osebnosti - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz registra
Če so izpolnjeni pogoji za uporabo četrte alineje 8. člena ZGD-1, potem lahko na podlagi drugega odstavka 75. člena KZ-1 sodišče naloži v plačilo denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem obsojencu, glede na to, da sta pravni osebi, ki sta sicer prejeli korist (77. člen KZ-1) prenehali obstajati in bili izbrisani iz sodnega registra.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061157
SZ člen 117, 123. ZZZDR člen 51, 58, 19. OZ člen 3.
skupno premoženje bivših zakoncev - odkup stanovanja po SZ - imetnik stanovanjske pravice - dogovor glede lastništva - prispevanje kupnine za nakup stanovanja - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - pogodba s slamnatim kupcem - delitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - prosto urejanje pogodbenih razmerij
V obravnavanih okoliščinah je brez dvoma šlo za skupen dogovor tožnika, toženke in njene babice kot imetnice stanovanjske pravice in s tem upravičenke do odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji (s 60 % popustom), da se stanovanje odkupi, da pravdni stranki postaneta dejanska lastnika stanovanja, babica pa ima izgovorjene ugodnosti. To pa hkrati pomeni, da je razlogovanje sodišča prve stopnje, da se je odkup stanovanja izpeljal tako, da je bila imetnica stanovanjske pravice dejansko slamnati kupec, pravilno. Res je, da OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Sodišče prve stopnje se je glede tega sklicevalo na več odločb Višjega sodišča v Ljubljani in na odločbo VS RS II Ips 595/2008. Res je, kot trdi pritožnica, da dejansko stanje, ki ga obravnava odločba VS RS ni enako kot predmetno, je pa primerljivo, v obeh primerih kupec ni želel postati lastnik. Tega ne omaje trditev, da je pobudo za nakup stanovanja dala babica in da je uveljavljala svoja upravičenja za odkup stanovanja. Brez denarja pravdnih strank bi njeno upravičenje do odkupa dejansko ostalo zgolj pravica, ki je na pravdni stranki tudi ni mogla prenesti, saj ne sodita v krog teh upravičencev.
Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da sodi odkupljeno stanovanje v skupno premoženje pravdnih strank, saj je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze z denarjem, ki sta ga z delom ustvarili pravdni stranki. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje (in se ob tem sklicevalo na odločbo VS RS II Ips 870/2008), je ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema kogentne narave, zato zakonca ne moreta sporazumno vplivati na zakonsko določen premoženjski režim in odločati, kaj sodi v njuno skupno oziroma posebno premoženje in kakšni so deleži na skupnem premoženju. Obligatornost režima skupnega premoženja je relativizirana le z možnostjo zakoncev, da kadarkoli v času trajanja zakonske zveze sporazumno (ali na zahtevo enega ali drugega zakonca) skupno premoženje razdelita (drugi odstavek 58. člena ZZZDR). Takšen delilni sporazum mora biti sklenjen v predpisani obliki (v obliki notarskega zapisa po Zakonu o notariatu oziroma je moral biti sodno overjen po ZZZDR iz leta 1976). Ker pa sta pravdni stranki skupno premoženje šele pridobili, overitev pogodbe ni bila potrebna,
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izostanek z dela - obvestilna dolžnost
Neutemeljene so obširne pritožbene navedbe, da tožena stranka tožnici ne bi smela podati izredne odpovedi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je v času po 24. 11. 2021 z dela izostala zato, ker zaradi zdravstvenih težav še vedno ni bila sposobna za delo, torej iz upravičenih razlogov. Četudi bi navedeno držalo, to ne vpliva na pravilnost zaključka, da je tožnica storila kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj glede na dikcijo določbe razlog izostanka oziroma (ne)upravičenost odsotnosti v zvezi s samo kršitvijo ni odločilnega pomena. Po tej določbi sta odločilni le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni ter dejstvo, da tožnica ni obvestila delodajalca o svoji odsotnosti več kot pet dni, čeprav bi to lahko storila, kar je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3, 118, 118/1.. ZUP člen 80, 80/1.. KZ-1 člen 259, 259/1.. ZPP člen 70, 155, 155/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna listina - lažno prikazovanje podatkov - teža kršitve - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka - plačilo razlike v plači - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je kršitev pravilno ocenilo kot hujšo. Tožničino ravnanje je privedlo do tega, da so bili podatki v javni listini, kar so zapisniki o podani izjavi o odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih sprejema v državljanstvo Republike Slovenije, lažni, pri čemer je povsem nebistveno, ali bi stranke lahko izjavo o odpovedi pravici do pritožbe podale na drug način, saj so jo podale na zapisnik.
Zapisnik je javna listina, pri čemer je nebistveno, ali bi bila takšna javna listina (lahko) uporabljena v drugem sodnem sporu. Presoja teže kršitve je namreč neodvisna od tega, ali v posledici očitanega ravnanja delodajalcu dejansko nastane škoda.
ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5. KZ-1 člen 15a.
ustavitev kazenskega postopka - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - umik predloga za pregon - domneva o umiku - izostanek z naroka za glavno obravnavo - interes za kazenski pregon - mladoletna oškodovanka - navzočnost pooblaščenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Za tedaj mladoletno A. A. ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, zato zanjo že na tej podlagi umik predloga za kazenski pregon ni mogoč. Pravilna pa so tudi pritožbena izvajanja v smeri, da v primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.
Sodišče prve stopnje spremembe tožbe pravilno ni dopustilo, saj je toženka spremembi nasprotovala, sodišče pa utemeljeno ni ugotovilo razlogov, zaradi katerih bi bila dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ugotovitvi, da je sprememba tožbe nepopolna (ne vsebuje vseh dejstev in dokazov v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP) in bi bilo treba tožnico najprej pozvati k popravi, pritožba nasprotuje le s pavšalno navedbo, da naj bi bilo vse to priloženo v dokumentaciji. Neuspešna je tudi pritožbena navedba o brezpredmetnem sklicevanju izpodbijanega sklepa na načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), saj je sodišče prve stopnje z vidika spremenjene višine tožbe utemeljeno opozorilo, da le-ta vpliva na stroškovni vidik spora (tj. na izrazito višje stroške strank).
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker dediča na poziv sodišča, s katerim ju je seznanilo z obsegom in vrednostjo premičnega premoženja, ki ga bo upoštevalo v sklepu o dedovanju nista odgovorila, je utemeljeno štelo, da obseg premične zapuščine in njena vrednost za dediča nista sporni.
ZDOdv člen 8. ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
sklep o odmeri stroškov - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.
ZJU člen 53, 53/4, 55, 55/1, 147, 147/2.. ZDR-1 člen 91, 91/5.
policist - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izvršitev pravnomočne sodbe - reintegracija - sprememba sistemizacije - ustrezno delovno mesto - potreba po delu - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožba očita nezakonitost sklepa z dne 14. 4. 2020, ker je bil izdan na podlagi 53. člena ZJU, kar naj bi predstavljalo neustrezno pravno podlago, saj je šlo za enostransko izdani sklep, ne pa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (na podlagi pravnomočne sodbe mu namreč delovno razmerje ni prenehalo). Očitek ni utemeljen. ZJU izrecno ne ureja načina reintegracije delavca nazaj na delo v primeru, kot je obravnavani. Delovno mesto, za katero je tožnik imel neposredno pred odpovedjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v času izvršitve pravnomočne sodbe ni več obstajalo. Toženka je zato utemeljeno pristopila k izvršitvi reintegracije na način, da mu je najprej ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi, ker pa je to odklonil, mu je izdala sklep, ki ga je mogoče smiselno opreti na četrti odstavek 53. člena ZJU.