odškodninsko pravo - imetnik nevarne stvari - odškodninska odgovornost
Odločanje o ugovoru tožene stranke, da je bil tožnik gost pri zavarovancu tožene stranke in zato odgovarja le do zneska 550,00 EUR, ne sodi v izrek vmesne sodbe.
ZD člen 128, 162, 165, 165/2, 214, 214/1, 214/2. SPZ člen 7, 41.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - obseg zapuščine - zapustnikovo premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - povračilo pomoči - načelo specialnosti - predmet dedovanja - sestavina nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
S tem, ko sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča do dejstev, ki so pravno pomembna za ugotovitev, katero premoženje je imela zapustnica ob smrti in je prešlo na njene dediče (prim. 41. člen SPZ), dejanskega stanja v zadevi ni popolno ugotovilo.
V novem odločanju bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine, saj je od njega odvisna višina povračila pomoči po predpisih o socialni varnosti, do katerega je upravičena občina.
OZ člen 168, 168/2, 190, 197, 198. SPZ člen 66, 66/1, 68.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za nepremičnine - pravice solastnika nepremičnine - uporaba solastne nepremičnine - privolitev v lastno prikrajšanje - nadomestilo za uporabo - uporabnina - stroški z uporabo poslovnega prostora - procesni pobot
Iz sodne prakse je mogoče povzeti naslednja izhodišča za odločanje: (1) zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve; (2) solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene obogatitve (korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja), in je odvisna od objektivnih okoliščin in vsakokratnih ravnanj strank, presojanih v luči temeljnih načel, in sicer izravnalne pravičnosti, prostega urejanja obligacijskih razmerij in načel mirnega reševanja sporov ter vestnosti in poštenja; (3) med skrajnima položajema, ko solastnik prostovoljno ne uporablja svojega solastninskega deleža oziroma ko drugega solastnika samovoljno izključi iz uporabe, je vrsta vmesnih položajev, v katerih bo odločitev o neupravičenem prikrajšanju oziroma obogatitvi odvisna od konkretnih okoliščin obravnavanega primera; (4) v primeru, ko je souporaba solastne nepremičnine dejansko onemogočena, prikrajšanemu solastniku za utemeljenost obogatitvenega zahtevka ni treba predhodno postaviti zahteve za souporabo ali delitev nepremičnine.
Za odmero nadomestila je relevantna potencialna (hipotetična) korist, torej korist, ki bi jo obogateni lahko dosegel, pa je zaradi lastnih opustitev ni. Toženec tožnici dolguje uporabnino tudi za poslovni prostor na Y., čeprav ga dejansko ni uporabljal (ni koristil oziroma oddajal). Kot nedobroverni posestnik ji uporabnino dolguje zgolj na temelju neupravičene posesti (poslovni prostor je imel pod ključem). Toženec je s tem, ko je tožnici onemogočil uporabo, nase prevzel tveganje, da mu poslovni prostor morda ne bo prinesel koristi. Uporabnino za potencialno koriščenje nepremičnine je res mogoče prisoditi le v primeru, če je nepremičnina dejansko primerna za uporabo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061157
SZ člen 117, 123. ZZZDR člen 51, 58, 19. OZ člen 3.
skupno premoženje bivših zakoncev - odkup stanovanja po SZ - imetnik stanovanjske pravice - dogovor glede lastništva - prispevanje kupnine za nakup stanovanja - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - pogodba s slamnatim kupcem - delitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - prosto urejanje pogodbenih razmerij
V obravnavanih okoliščinah je brez dvoma šlo za skupen dogovor tožnika, toženke in njene babice kot imetnice stanovanjske pravice in s tem upravičenke do odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji (s 60 % popustom), da se stanovanje odkupi, da pravdni stranki postaneta dejanska lastnika stanovanja, babica pa ima izgovorjene ugodnosti. To pa hkrati pomeni, da je razlogovanje sodišča prve stopnje, da se je odkup stanovanja izpeljal tako, da je bila imetnica stanovanjske pravice dejansko slamnati kupec, pravilno. Res je, da OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Sodišče prve stopnje se je glede tega sklicevalo na več odločb Višjega sodišča v Ljubljani in na odločbo VS RS II Ips 595/2008. Res je, kot trdi pritožnica, da dejansko stanje, ki ga obravnava odločba VS RS ni enako kot predmetno, je pa primerljivo, v obeh primerih kupec ni želel postati lastnik. Tega ne omaje trditev, da je pobudo za nakup stanovanja dala babica in da je uveljavljala svoja upravičenja za odkup stanovanja. Brez denarja pravdnih strank bi njeno upravičenje do odkupa dejansko ostalo zgolj pravica, ki je na pravdni stranki tudi ni mogla prenesti, saj ne sodita v krog teh upravičencev.
Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da sodi odkupljeno stanovanje v skupno premoženje pravdnih strank, saj je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze z denarjem, ki sta ga z delom ustvarili pravdni stranki. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje (in se ob tem sklicevalo na odločbo VS RS II Ips 870/2008), je ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema kogentne narave, zato zakonca ne moreta sporazumno vplivati na zakonsko določen premoženjski režim in odločati, kaj sodi v njuno skupno oziroma posebno premoženje in kakšni so deleži na skupnem premoženju. Obligatornost režima skupnega premoženja je relativizirana le z možnostjo zakoncev, da kadarkoli v času trajanja zakonske zveze sporazumno (ali na zahtevo enega ali drugega zakonca) skupno premoženje razdelita (drugi odstavek 58. člena ZZZDR). Takšen delilni sporazum mora biti sklenjen v predpisani obliki (v obliki notarskega zapisa po Zakonu o notariatu oziroma je moral biti sodno overjen po ZZZDR iz leta 1976). Ker pa sta pravdni stranki skupno premoženje šele pridobili, overitev pogodbe ni bila potrebna,
ZDOdv člen 8. ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
sklep o odmeri stroškov - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izostanek z dela - obvestilna dolžnost
Neutemeljene so obširne pritožbene navedbe, da tožena stranka tožnici ne bi smela podati izredne odpovedi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je v času po 24. 11. 2021 z dela izostala zato, ker zaradi zdravstvenih težav še vedno ni bila sposobna za delo, torej iz upravičenih razlogov. Četudi bi navedeno držalo, to ne vpliva na pravilnost zaključka, da je tožnica storila kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj glede na dikcijo določbe razlog izostanka oziroma (ne)upravičenost odsotnosti v zvezi s samo kršitvijo ni odločilnega pomena. Po tej določbi sta odločilni le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni ter dejstvo, da tožnica ni obvestila delodajalca o svoji odsotnosti več kot pet dni, čeprav bi to lahko storila, kar je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3, 118, 118/1.. ZUP člen 80, 80/1.. KZ-1 člen 259, 259/1.. ZPP člen 70, 155, 155/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna listina - lažno prikazovanje podatkov - teža kršitve - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka - plačilo razlike v plači - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je kršitev pravilno ocenilo kot hujšo. Tožničino ravnanje je privedlo do tega, da so bili podatki v javni listini, kar so zapisniki o podani izjavi o odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih sprejema v državljanstvo Republike Slovenije, lažni, pri čemer je povsem nebistveno, ali bi stranke lahko izjavo o odpovedi pravici do pritožbe podale na drug način, saj so jo podale na zapisnik.
Zapisnik je javna listina, pri čemer je nebistveno, ali bi bila takšna javna listina (lahko) uporabljena v drugem sodnem sporu. Presoja teže kršitve je namreč neodvisna od tega, ali v posledici očitanega ravnanja delodajalcu dejansko nastane škoda.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 243.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
javni uslužbenci - razlika v plači - dodatek za delo v rizičnih razmerah - nevarni delovni pogoji - epidemija - COVID-19 - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - trditveno in dokazno breme
Po mnenju pritožbe pripada delavcu dodatek za čas, ko dela na območju epidemije, saj KPJS ne določa, da bi bilo delo na območju nevarnosti pogojeno z ugotovitvijo dodatnega obstoja nevarnih pogojev. To stališče ni pravilno, saj sicer ne bi bila sprejeta omejitev v določbi drugega odstavka 39. člena KPJS, da pripada delavcu dodatek samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Iz takšne časovne zamejitve pravice do dodatka izhaja, da ta ne pripada delavcu za celoten čas opravljanja dela v območju epidemije, temveč le za delovni čas, ko je dejansko delal v nevarnih pogojih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00061888
OZ člen 92.. ZPP člen 18, 108, 108/1.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
prenos dejavnosti - reparacija - dopustnost sodnega varstva - sodna pristojnost - pravni interes - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe - ničnost - istovetnost zahtevka - litispendenca - poziv na popravo tožbe
Četrti tožnik s tožbo v tem delu uveljavlja neobstoj (ničnost, nezakonitost) pogodbe o prenosu dejavnosti in delavcev, sklenjene med toženkama, torej pogodbe, sklenjene med tretjima osebama. Za uveljavljanje ničnosti je sodno varstvo (ob izkazanem pravnem interesu; 92. člen OZ) dopustno; ne gre za spor, ki ne bi sodil v sodno pristojnost (18. člen ZPP), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na sodno prakso v neprimerljivih zadevah.
Zahtevek, kot so ga postavili tožniki v tožbi, se nanaša na priznanje obstoja delovnega razmerja, in sicer od 1. 8. 2021 pri prvi toženki. Takšen zahtevek je ustrezen (in izvršljiv; zahtevek se je sicer nanašal na vse delavce, ne le na tožnike, kar odpira kvečjemu vprašanje legitimacije), tožniki pa so v tožbi tudi podali navedbe, s katerimi ga utemeljujejo (nezakonit prenos med prvo in drugo toženko), za svoje navedbe so predlagali dokaze. Sodišče prve stopnje je zato brez podlage izdalo sklep na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP, s katerim jih je pozvalo na popravo tožbe.
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37, 37/1, 37/2. Direktiva Sveta z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 1, 1/1.
padec po stopnicah - drsnost stopnic - spolzka tla - opozorilne table za nevarnost - čiščenje javne površine - opustitev dolžnega ravnanja - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
V zdravstvenem domu so bile marmornate stopnice, ki so že brez nanosov na meji drsnosti. Tožnica je padla na stopnicah, ker ji je zdrsnilo, ker je bil na stopnicah droban pesek. Ker ni bilo ustreznega čiščenja in postavljenih opozorilnih tabel, je podana odgovornost zavarovanca tožene stranke. Ker je tožnica trdila, da je vedela, da stopnice niso čiste tudi prej, pa se ni prijela za ograjo, je podana njena 10% sokrivda.
ZJU člen 53, 53/4, 55, 55/1, 147, 147/2.. ZDR-1 člen 91, 91/5.
policist - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izvršitev pravnomočne sodbe - reintegracija - sprememba sistemizacije - ustrezno delovno mesto - potreba po delu - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožba očita nezakonitost sklepa z dne 14. 4. 2020, ker je bil izdan na podlagi 53. člena ZJU, kar naj bi predstavljalo neustrezno pravno podlago, saj je šlo za enostransko izdani sklep, ne pa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (na podlagi pravnomočne sodbe mu namreč delovno razmerje ni prenehalo). Očitek ni utemeljen. ZJU izrecno ne ureja načina reintegracije delavca nazaj na delo v primeru, kot je obravnavani. Delovno mesto, za katero je tožnik imel neposredno pred odpovedjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v času izvršitve pravnomočne sodbe ni več obstajalo. Toženka je zato utemeljeno pristopila k izvršitvi reintegracije na način, da mu je najprej ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi, ker pa je to odklonil, mu je izdala sklep, ki ga je mogoče smiselno opreti na četrti odstavek 53. člena ZJU.
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker dediča na poziv sodišča, s katerim ju je seznanilo z obsegom in vrednostjo premičnega premoženja, ki ga bo upoštevalo v sklepu o dedovanju nista odgovorila, je utemeljeno štelo, da obseg premične zapuščine in njena vrednost za dediča nista sporni.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060787
URS člen 70. ZGJS člen 9, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/1-1, 76/1-2, 76/2, 76/3, 76/4. ZLNDL člen 1. ZCes člen 2. ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 3/3, 14, 14/1-2. ZZK-1 člen 111. ZFPPIPP člen 342, 342/4, 374, 374/1-1, 374/12. OZ člen 34, 34/2, 35, 37. SPZ člen 19. ZVO člen 9. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 6.
javne ceste - občinska cesta - upravljanje z občinskimi cestami - kategorizacija javnih cest - status javnih cest - status javnega dobra - javno dobro - cestni promet - javna površina - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o končni razdelitvi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - zaznamba javnega dobra - dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da so bile obravnavane nepremičnine v družbeni lastnini v času uveljavitve ZGJS javne ceste oziroma infrastrukturni objekti in naprave in da je bila zato pravna podlaga za njihovo lastninjenje določba 76. člena ZGJS. Na podlagi navedenega privatizacijskega predpisa je šlo za spremembo družbene lastnine v zasebno oziroma za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice. Tožnica je tako „ex lege“ postala lastnica obravnavanih nepremičnin ne glede na to, da na njih ni bila vpisana kot imetnica pravice uporabe. Če je tako, se te nepremičnine niso olastninile (šele) na podlagi določb ZLNDL, ki je zakon izrazito subsidiarne narave, in je veljal za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil noben drug predpis. V času uveljavitve ZLNDL so bile torej obravnavane nepremičnine že lastninjene.
Zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi (111. člen ZZK-1) je vpis pravnega dejstva, ki je pomemben za pravni promet, saj so javne ceste kot javno dobro izven pravnega prometa (drugi odstavek 2. člena ZJC). Gre za vpis, ki nima konstitutivnih učinkov. To pravno dejstvo učinkuje na pravna razmerja, katerih predmet so nepremičnine, že s tem, ko nastopi in ne šele z zaznambo. Nevpis dejstva o tej pravni lastnosti oziroma značilnosti nepremičnine v zemljiško knjigo, zato ne vpliva na status zemljišča kot javnega dobra.
Prenos lastništva po 374. členu ZFPPIPP je bil neučinkovit oziroma ničen in iz njega v resnici niso nastale pravne posledice. Obravnavane nepremičnine statusa javnega dobra, kljub vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku, niso izgubile.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-2.. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 32/2.. ZVZD-1 člen 36, 36/2.. URS člen 51.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - COVID-19 - odklonitev testiranja - pogoj PCT - odsotnost z dela - opustitev obvestilne dolžnosti - test sorazmernosti - stroški stranskega intervenienta
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bilo z ukrepom testiranja poseženo v ustavno prepoved prisilnega zdravljenja, ki je zagotovljena v okviru pravice do zdravstvenega varstva z 51. člena URS. Ne glede na to, da je treba po stališču Ustavnega sodišča RS izraz zdravljenje iz 51. člena URS razumeti široko, ukrep testiranja, ki se opravi z odvzemom brisa iz grla oziroma nosu, ne predstavlja niti kurativnega niti preventivnega zdravstvenega ukrepa.
Čeprav stranska intervenientka ni delodajalec tožnice, je treba pri odločitvi o njenih stroških postopka izhajati iz enakih pravil, kot veljajo za toženo stranko, na strani katere nastopa. Ker ta spor predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja in tožena stranka kot delodajalec na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja enako tudi za stransko intervenientko, ki se ji je v pravdi pridružila.
ZS člen 98, 98/2, 98/2-1.. ZDSS-1 člen 19.. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 88/2, 88/4, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - zastopanje pred okrožnim sodiščem - kvalificiran pooblaščenec - pravni interes za pritožbo
ZPP ne predvideva, da bi v primeru, ko na pripravljalni narok pristopi pooblaščenec, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, sodišče sprejelo sklep, s katerim bi stranki naložilo, naj v danem roku imenuje pooblaščenca, ki zakonske pogoje izpolnjuje, ali izjavi, da se bo zastopala sama. Ker zakon v obravnavni situaciji sklepa z vsebino, kot je bil izdan, ne predvideva, in ker izpodbijani sklep tudi sicer ne posega v tožničine pravice ali pravne interese, tožnica nima pravice do pritožbe zoper njega. Tudi sicer ne bi bilo mogoče govoriti o pravnem interesu tožnice za pritožbo, saj je istočasno z vložitvijo pritožbe vložila v spis izjavo, da se bo v zadevi zastopala sama, torej je izpodbijani sklep dejansko izvršila.
ZPP člen 254, 254/1, 254/3. ZNP člen 42. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 69, 71.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - blodnjavost - čas zdravljenja - izvedensko mnenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - predčasni odpust
Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oziroma nekritičnosti do svojih ravnaj ter razlogih zanje ter s trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno in da so posledično pravilne tudi ugotovitve sodišča prav stopnje, ne more vzbuditi.
stroški postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - breme stroškov postopka - potrebni stroški - plačilo predujma - etažna lastnina - splošni skupni del - idealni delež - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - sklep procesnega vodstva
Zmotno je stališče, da bi bilo za stroške izvedenca pri vzpostavitvi etažne lastnine potrebno obremeniti zgolj predlagatelja, ker je v celoti založil predujem za stroške sodnega izvedenca.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 75.
vdovska pokojnina - obnova upravnega postopka - delno zavrženje tožbe
Predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine je zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila.
ZUP člen 260, 260-2, 260-3, 260-4, 263, 263/4.. ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.
starostna pokojnina - rok za obnovo postopka - neprava obnova postopka - materialni prekluzivni rok
Sodišče je kot primarno pravilno ugotovilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj pravočasnosti. Od pravnomočnosti odločbe z dne 5. 12. 2001 pa do vložitve zahteve za obnovo postopka 15. 6. 2020 je preteklo več kot tri leta, kar je v nasprotju z določilom četrtega odstavka 263. člena ZUP. Sodišče je pravilno presodilo, da ne obstoji izjema, opredeljena v 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, kadar se lahko obnova predlaga oziroma začne po preteku treh let.
Ker ni sporno, da je od vročitve sporne odločbe z dne 5. 12. 2001 do vložitve obravnavane zahteve 15. 6. 2020 preteklo nedvomno več kot deset let, bi bilo potrebno tudi morebitno zahtevo za nepravo obnovo postopka kot nepravočasno zavreči, v kolikor bi toženec tožnikov predlog oziroma zahtevo z dne 15. 6. 2020 obravnaval tudi po tej pravni podlagi.