razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - prekinitev postopka - odločanje kljub prekinitvi postopka - izbrisana pravna oseba - nepravilna vročitev sklepa
Sklep izbrisani oziroma neobstoječi pravni osebi ni mogel biti vročen, posledično pa tudi ni mogel postati pravnomočen.
Določilo 207. člena ZPP ne pomeni, da sodišče ne more opraviti prav nobenega procesnega dejanja – izda tako lahko sam sklep o prekinitvi postopka, skladno s stališčem teorije pa celo mora, če izda sodbo, ki je izdana na glavni obravnavi, končani po nastopu prekinitve, le-to razveljaviti, čim izve za prekinitev. Če sodišče mora oziroma lahko razveljavi sodbo – smiselno velja tudi za sklep – ker je izdan po nastopu prekinitve postopka, toliko bolj sme razveljaviti tudi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, izdano za čas po nastopu prekinitve postopka. Ad maiori ad minus, ker je izdaja potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti administrativno opravilo, ga je torej toliko bolj dopustno razveljaviti po nastopu prekinitve postopka.
ZUP člen 260, 260-2, 260-3, 260-4, 263, 263/4.. ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.
starostna pokojnina - rok za obnovo postopka - neprava obnova postopka - materialni prekluzivni rok
Sodišče je kot primarno pravilno ugotovilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj pravočasnosti. Od pravnomočnosti odločbe z dne 5. 12. 2001 pa do vložitve zahteve za obnovo postopka 15. 6. 2020 je preteklo več kot tri leta, kar je v nasprotju z določilom četrtega odstavka 263. člena ZUP. Sodišče je pravilno presodilo, da ne obstoji izjema, opredeljena v 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, kadar se lahko obnova predlaga oziroma začne po preteku treh let.
Ker ni sporno, da je od vročitve sporne odločbe z dne 5. 12. 2001 do vložitve obravnavane zahteve 15. 6. 2020 preteklo nedvomno več kot deset let, bi bilo potrebno tudi morebitno zahtevo za nepravo obnovo postopka kot nepravočasno zavreči, v kolikor bi toženec tožnikov predlog oziroma zahtevo z dne 15. 6. 2020 obravnaval tudi po tej pravni podlagi.
Obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks so izrecno določene v drugem odstavku 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), v tretjem odstavku tega člena pa je določeno, v katerih primerih sodišče z vlogo, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, ravna kot z nepopolno vlogo. To velja za primere, ko vloga ne vsebuje v drugem odstavku 12. člena ZST-1 predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena ZST-1, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 ter podpisov polnoletnih družinskih članov strank. Da bi bila vloga za oprostitev plačila sodne takse popolna, mora torej obvezno vsebovati vsaj podatke iz prve (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, EMŠO in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1), druge (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, EMŠO in državljanstvo družinskih članov stranke) in tretje (podatke o zadevi) alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega in drugega odstavka 12.a člena ZST-1 oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 ter podpis stranke.
SZ-1 člen 31, 51, 51/1. Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (2009) člen 4, 4/4, 8, 8/2.
stroški hišnika - stroški vzdrževanja skupnih delov - delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov - posebni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - stroški etažnega lastnika
Tožnica na popisnem listu dodatno zaračunanih hišniških del za februar in april 2020 (nad dvema urama mesečno) ni konkretizirala, niti hišniška dela iz popisnega lista niso razvidna. Zaradi tega tožnica ne glede na sklep etažnih lastnikov, ki je hišniška dela omejeval na 2 uri mesečno, ni upravičena do plačila dodatno vtoževanih hišniških storitev, saj dodatno zaračunani hišniški stroški niso bili konkretizirani in izkazani.
Ker ograja po dejanskih ugotovitvah sodišča ni predstavljala skupnega dela stavbe niti toženkinega posebnega dela, temveč posebni del drugega etažnega lastnika, za plačilo nastalega stroška toženka ne odgovarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061283
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-2, 58. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 2, 27, 27/2. SPZ člen 8, 18.
nedenarna terjatev - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - najemna pogodba za določen čas - poslovni prostor - najem poslovnega prostora - prenehanje najemne pogodbe - transformacija v pogodbo za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni nalog - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - predmet najema - zemljišče - kiosk - načelo superficies solo cedit - nove trditve in dokazi - nedopustne novote - prekluzija - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Dolžnik mora svoje navedbe v ugovornem postopku podati že v ugovoru, upnik pa v odgovoru na ugovor. Glede kasneje podanih navedb in dokazov sta stranki prekludirani, razen če dokažeta, da jih brez svoje krivde nista mogli podati že v ugovoru oziroma odgovoru na ugovor. Za vsebino pogodbenih določil velja, da se ugotavljajo po istih pravilih, kot veljajo za ugotavljanje drugih pravno pomembnih dejstev. Tudi vsebino pogodbe lahko tako sodišče ugotavlja le na podlagi podanih trditev stranke.
Upoštevaje 6. člen najemne pogodbe, na katerega se je upnik v odgovoru na ugovor pravočasno skliceval, je treba šteti, da kiosk, stoječ na nepremičnini ID znak parcela 000 ni bil predmet najema. V nasprotnem primeru v navedenem členu ne bi bilo določeno, da mora najemnik odstraniti vse stvari in osebe z nepremičnine, in da to vključuje tudi dolžnost najemnika, da z nepremičnine odstrani kiosk ter druge predmete. Prav za tak primer, da najemnik ne bi odstranil vseh stvari – torej tudi kioska – in oseb z nepremičnine, sta stranki v 7. členu notarskega zapisa najemne pogodbe le-temu tudi priznali naravo izvršilnega naslova zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem dodatno pravilno upoštevalo tudi stvarno pravno pravilo superficies solo cedit, po katerem je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo. Splošno znano dejstvo pa je, da kiosk z zemljiščem ni trajno spojen.
Ugovor glede nedenarne terjatve ne bi bil utemeljen niti, če bi se v konkretnem primeru uporabil ZPSPP. Drugi odstavek 27. člena ZPSPP sicer res predvideva transformacijo najemne pogodbe za določen čas v najemno pogodbo za nedoločen čas, vendar v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti, da je upnik konkludentno soglašal s tem, da dolžnik nepremičnino še naprej zaseda. Glede na v pritožbi neizpodbijano dejstvo, da je upnik dolžnika že pred iztekom najemnega razmerja, z dopisom z dne 21. 12. 2021 opomnil, da bo moral z dnem 31. 12. 2021 nepremičnino izprazniti, dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da se je najemna pogodba za določen čas transformirala v najemno pogodbo za nedoločen čas. Ker torej že upoštevaje navedeni dopis z dne 21. 12. 2021 ni mogoče sklepati na konkludentno soglasje upnika za še nadaljnjo dolžnikovo uporabo nepremičnine, ni moglo priti do transformacije v pogodbo za nedoločen čas in posledično ni bistveno, da upnik v roku enega meseca po izteku najemnega razmerja ni vložil zahteve za izdajo izpraznitvenega naloga, kot zmotno meni pritožba. Če je namreč najemna pogodba sklenjena za določen čas, je ob izteku najemnega razmerja ni treba posebej odpovedovati, saj preneha že s potekom časa.
Notarski zapis ima lastnost neposredne izvršljivosti pod dvema pogojema: da je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, in da je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se nanaša na dva vidika – na terjatev, ki naj se izvrši, in na premoženje, na katerega se lahko poseže z izvršbo. Da bi notarski zapis imel kakovost neposredne izvršljivosti, mora biti soglasje dolžnika z le-to izrecno, pri čemer mora biti že ob sestavi zapisa jasno, za kolikšno terjatev je bilo soglasje dano, oziroma katera je tista višina terjatve, glede katere se je dolžnik strinjal, da se lahko zoper njega opravi neposredna izvršba. Če ta pogoj ni izpolnjen, notarski zapis ni primeren izvršilni naslov za izvršbo in na njegovi podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
Za primer, da najemnik do roka ne izroči najemodajalcu oseb in stvari proste nepremičnine, sta se pogodbeni stranki v četrtem odstavku 6. člena najemne pogodbe dogovorili, da je najemnik za vsak dan zamude dolžan plačati pavšalno pogodbeno kazen v višini 100 EUR na dan, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od naslednjega dne do plačila. Iz citiranega pogodbenega določila torej izhaja, da je nastanek terjatve za plačilo pogodbene kazni vezan na pogoj, da dolžnik ob izteku najemnega razmerja ne bi izpraznil nepremičnine, kot je bilo dogovorjeno, pri čemer je višina pogodbene kazni določena za vsak dan zamude. To pomeni, da končna višina morebitne nastale terjatve iz naslova pogodbene kazni ob sklenitvi notarskega sploh ni (bila) znana, saj je (bila) odvisna od okoliščine, kdaj bo najemnik nepremičnino izpraznil, oziroma do kdaj bo v zamudi z izpolnitvijo te obveznosti. Ob takšnem dolžnikovem soglasju z neposredno izvršljivostjo, to je ob soglasju z neposredno izvršbo za izterjavo po končni višini neznane terjatve, notarskega zapisa glede pogodbene kazni ni mogoče šteti kot primernega izvršilnega naslova za izvršbo.
pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - obremenitev lastninske pravice s služnostjo - pravni ali dejanski (ekonomski) interes - varstvo kupca nepremičnine
Odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga temelji na stališču, da ima pritožnik kot kupec nepremičnine dejanski interes, da toženec v pravdi za ugotovitev obstoja služnosti v breme te nepremičnine zmaga, ni pa verjetno izkazano, da bi odločitev v tej zadevi vplivala na njegovo razmerje s tožencem. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je interes, da toženca v pravdi dosežeta zavrnitev zahtevka za ugotovitev služnosti, ki ga pritožnik opisuje v pritožbi, prepoznalo že sodišče prve stopnje, a ta za položaj intervenienta ne zadostuje. Ker pritožnik ni izkazal, da bi sodba o ugoditvi zahtevku učinkovala tudi zoper njega kot – sledeč njegovim trditvam – novega lastnika nepremičnine, na katero se nanaša zahtevek, je odločitev pravilna.
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega udeleženca (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus (tako VSL sodba II Cp 1674/2010 in VS RS II Ips 540/2005). Navedeno izhaja iz določila četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.
ZIZ člen 15, 24, 24/1. ZPP člen 108, 365, 365/2, 365/3.
izvršba - izvršilni naslov - ugovor aktivne legitimacije - prehod terjatve - javna listina - ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljivost vloge - nesklepčnost predloga - preoblikovanje družbe
V obravnavani zadevi upnik v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni niti navedel podlage prehoda dolga niti ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako bi jo sodišče prve stopnje moralo zavrniti. Zahtevana izvršba zoper dolžnika torej nima podlage v navedbah in predloženih listinah v predlogu za izvršbo, zato predlog za izvršbo kot takšen ni sklepčen in mu glede na upnikove pomanjkljive navedbe in dokaze v predlogu za izvršbo v konkretnem primeru ni mogoče dovoliti.
ustavitev izvršilnega postopka - poplačilo terjatve - ugovor po izteku roka - dodatno sredstvo izvršbe - potrebni izvršilni stroški
Izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe ne predstavlja samostojnega postopka v smislu nevezanosti na odločitev o ugovoru, s katero sodišče odloči o obstoju terjatve, sprejeto v osnovnem postopku. Odločitev učinkuje nanj in sodišče, ki vodi izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe, jo mora upoštevati.
ZP-1 člen 58, 58/1, 62, 62/2, 66, 66/6, 159. ZUP člen 35, 36, 37, 37/1.
hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - odločba o prekršku - izločitev uradne osebe - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - odprava odločbe o prekršku
Storilec lahko zahteva izločitev posamezne in konkretne uradne osebe, pri čemer mora konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev. Dokazno breme je na strani storilca, ki zahteva izločitev konkretne uradne osebe. Samo dvom v nepristranskost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe ne more vplivati na odločitev.
Mama oškodovanca ni na noben način sodelovala v postopku in zgolj dejstvo, da je zaposlena v policijski enoti, še ne pomeni razloga, da bi se morala celotna enota izločiti iz postopka.
ZNP člen 42. ZPP člen 105b, 335, 336, 352. ZZ člen 31.
pritožba - podpis - pravna oseba - nepopolna pritožba
Predlagatelj je po organizacijski obliki zavod, ki pravna dejanja opravlja preko zakonitega zastopnika. Podpis zavoda vsebuje navedbo imena in funkcije za zastopanje upravičene fizične osebe ter njen lastnoročni podpis, s čimer se izkaže istovetnost vlagatelja pritožbe. Zakonski zahtevi po podpisu pritožbe, ki je nujna sestavina pritožbe, glede na pomen določbe, ni zadoščeno že s tem, da sta v uvodu pritožbe (zgolj) navedena oz. izpisana priimek in ime zakonite zastopnice, vključno z njeno funkcijo, ob tem, ko je kot oseba, ki je pripravila pritožbo oz. kar je pomembneje - kot podpisnica pritožbe izpisana in podpisana druga oseba.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 75.
vdovska pokojnina - obnova upravnega postopka - delno zavrženje tožbe
Predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine je zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila.
Centralna klirinško depotna družba (KDD) - nematerializirani vrednostni papirji - odsvojitev delnic - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - nalog za prenos delnic - zastaranje terjave - pretrganje zastaranja s pripoznavo dolga - pripoznava dolga - odpoved zastaranju - pisna pripoznava zastarane obveznosti
Za odločitev v konkretni zadevi ni odločilno, da naj bi toženec na tožnika prenesel vse upravljavske pravice. Tudi če toženec ni izvrševal svojih upravljavskih upravičenj, ki izhajajo iz imetništva delnic, oziroma tudi če je slednja v njegovem imenu in na njegov račun izvrševal tožnik, kot izhaja iz pooblastila, s tem toženec ni (konkludentno) pripoznal dolga na izstavitev naloga za prenos vrednostnih papirjev. Pripoznava dolga (364. člen OZ) mora biti jasna, nepogojna in določena. Priznanje določenega dejstva (npr. da je bila pogodba sklenjena ali izpolnitev sprejeta) ne zadošča za pripoznavo dolga; izjava se mora namreč nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami.
Pripoznava dolga iz 364. člena OZ je mogoča samo, dokler terjatev ni zastarana. Potem ko je terjatev zastarana, nastopijo enaki učinki samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo iz 341. člena OZ. Pisna pripoznava, kot je določena v 341. člena OZ je mogoča šele po nastopu zastaranja, zato je predpisana strožja obličnost. Pripoznava dolga po 364. členu OZ se nanaša na čas do nastopa zastaranja, za njo oblika ni predpisana in se lahko poda v kakršni koli obliki. V obeh primerih pa začne zastaralni rok teči znova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060638
KZ-1 člen 49, 57, 58, 323, 323/1.
kazenska sankcija - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - sprememba odločbe o kazenski sankciji - soprispevek oškodovanca - pogojna obsodba
Upoštevaje splošna merila za odmero kazenske sankcije in v okviru teh ugotovljene olajševalne okoliščine na strani obdolženca, kot jih je sicer pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje v točki 24 obrazložitve izpodbijane sodbe, po presoji višjega sodišča pomenijo izpolnjene pogoje za izrek pogojne obsodbe, torej kazenske sankcije opozorilne narave obdolžencu.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2, 63/2-5.. ZDSS-1 člen 21.. ZUP člen 7, 274, 274/2, 277.
nadomestilo za primer brezposelnosti - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - obnova postopka - roki za uveljavljanje sodnega varstva - zakonitost odpovedi - predhodno vprašanje
S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je bila tožniku priznana začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 3. 2018 do vključno 24. 6. 2018. Slednje naj bi po tožnikovem zatrjevanju predstavljal razlog, zaradi katerega je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tega dejstva tožnik ne more dokazati, saj izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal. Tako toženec kot sodišče dejstvo, da tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal pred pristojnim sodiščem, pravilno šteje kot ključno.
stroški postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - breme stroškov postopka - potrebni stroški - plačilo predujma - etažna lastnina - splošni skupni del - idealni delež - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - sklep procesnega vodstva
Zmotno je stališče, da bi bilo za stroške izvedenca pri vzpostavitvi etažne lastnine potrebno obremeniti zgolj predlagatelja, ker je v celoti založil predujem za stroške sodnega izvedenca.
Preiskovalni sodnik ne opravlja samo procesnih dejanj med preiskavo, za kar je v pripravljalnem postopku kot delu postopka proti mladoletniku, določen sodnik za mladoletnika, ampak opravlja tudi druga dejanja v predkazenskem postopku, za katera je določen po ZKP ali s katerim drugim zakonom. Po 137. členu Sodnega reda preiskovalni sodnik opravlja nujna preiskovalna dejanja tudi v predkazenskem postopku proti mladoletniku, pod pogojem, da je za to posebej določen kot dežurni sodnik za mladoletnike.
V vlogi z dne 28. 10. 2020 je tožnik navedel le nestrinjanje z vlogo toženca z dne 9. 10. 2020, v kateri se je slednji opredelil do izvedenskega mnenja. Tožnik je pri tem ponovil svoja stališča o izvedenskem mnenju, izvidu lečečega zdravnika ter o dokaznih predlogih, ki jih je že navedel v predhodni tretji pripravljalni vlogi za katero mu je priznanih 225 točk. Priglašenih stroškov tako ni mogoče šteti za potrebne, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
prehod obveznosti na novega dolžnika - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo
Upnik v pritožbi glede na navedeno neutemeljeno navaja, da ima neposredno pravico v izvršbi uveljavljati terjatev zoper RS na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR.
To je nerazumljivo, ker bistvo kršitve po drugem odstavku 45. člena ZPrCP ni v opuščeni posebni previdnosti voznika, ampak v hitrosti, zaradi katere ta ni mogel varno ustaviti vozilo pred prehodom za pešce oziroma tako, da bi lahko vozilo ustavil, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Brez navedenega je predhodna zapoved o posebni previdnosti pri vožnji vsebinsko prazna in sploh takšna, da na prvi pogled s hitrostjo kot predmetom inkriminacije v 45. členu ZPrCP nima ničesar opraviti.