Vloga preiskovalnega sodnika je vloga garanta, ki mora napraviti vsebinski preizkus obstoja vseh potrebnih pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Njegova presoja se nato odrazi v obrazložitvi, ki mora ustrezati standardom, kot so se izoblikovali v ustavno sodni praksi. Pomembna je zlasti odločba Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016. Če se preiskovalni sodnik v celoti strinja z obrazložitvijo predloga tožilstva, ni zadržkov, da vsebine predloga ne bi povzel, pa četudi na način, da ponavlja celo pravopisne napake, ki se v pojavljajo predlogu. Tudi uporaba DVD kot priloge k predlogu tožilstva je zgolj pripomoček za učinkovitejše delo preiskovalnega sodnika. Da je preiskovalni sodnik predlog za izdajo odredbe vsebinsko pregledal, kaže še okoliščina, da je istega dne z dopisom zavrnil predlog državnega tožilstva za opravo hišne preiskave pri nekaterih osebah.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40. ZPP člen 249.
izvedenina - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - oprava naloge
Po oceni sodišča je izvedenec in cenilec nalogo opravil, katera vprašanja pa so bistvena za odločitev v zadevi, pa je v domeni sodišča.
Izvedenec je izdelal dopolnilni izvid in mnenje v zvezi z vprašanji, ki še niso bila predmet obravnave pred sodiščem. Zato je pravilna odločitev, da mu na podlagi drugega odstavka 40. člena Pravilnika pripada nagrada.
Izostanek opravljanja dveh nalog ne pomeni, da tožnica ni dejansko opravljala dela višje vrednotenega delovnega mesta (ne zahteva se, da delavec opravlja prav vse naloge določenega delovnega mesta), pri čemer je bistveno, da je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, večino časa opravljala raziskovalno delo, torej nalogo raziskovalno novinarstvo, ki predstavlja razliko med delovnim mestom, ki ga je formalno zasedala, in delovnim mestom, za katerega vtožuje razliko v plači.
ZDR-1 člen 40, 85, 85/2, 95, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izostanek z dela - konkurenčna prepoved - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožena stranka je z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2020 tožnici odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč 26. 7. 2020, ko se je iztekel 60-dnevni odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 5. 2020).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti zneske, ki jih je prejel na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, katerih pravnomočnost je kasneje odpadla, saj je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo tožnice (190. člen OZ). Glede na to, da je bil toženec najkasneje z dnem vročitve sklepov VSRS opr. št. VIII Ips 22/2017, ki mu je bil vročen 29. 5. 2017, in VIII Ips 130/2018, ki mu je bil vročen 23. 10. 2018, seznanjen, da sta pravnomočni sodni odločbi razveljavljeni, je od takrat dalje nepošten in je dolžan tožnici plačati tudi zakonske zamudne obresti (193. člen OZ).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - subjektivna nevarnost - sklepčnost trditev - razpolaganje s premoženjem - slabo poslovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Večinska sodna praksa je zelo stroga pri izdaji začasnih odredb in ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja. So pa tudi primeri, kjer zaradi izrazito slabega finančnega poslovanja dolžnika, ki se še slabša, sodišče izda začasno odredbo. To je v tistih izjemnih primerih, ko že samo slabo poslovanje (oziroma, ko ga sploh ni) predstavlja razpolaganje s premoženjem. Za razpolaganje ni mogoče šteti le aktivnega ravnanja dolžnika, pač pa tudi njegovo pasivnost (ne terja terjatev, se odpove darilu, dediščini itd.), s čimer slabša svoj premoženjski položaj do te mere, da ogrozi plačilo upnikove terjatve. Tudi v konkretnem primeru je pritožnica po presoji pritožbenega sodišča v zadostni meri zatrjevala in predložila listine za svoje navedbe (bilanca stanja 2019, 2021, nakazila iz tujine), da je slabo poslovanje toženke takšno, da lahko predstavlja subjektivni pogoj, to je zatrjevani izkaz verjetnosti (drugačnega) razpolaganja s premoženjem, ko je tožena stranka povsem brez vseh sredstev, sporna nepremičnina pa je njeno edino premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060834
OZ člen 58, 193, 198. ZASP člen 82, 82/1. ZPP člen 212.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - skupni sporazum - pravna praznina - teorija realizacije - trditveno in dokazno breme
Določilo 58. člena OZ je mogoče uporabiti, če pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti v celoti ali v pretežnem delu izpolnili. Torej le, če je med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj glede bistvenih sestavin pogodbe, a to soglasje volj ni bilo izraženo v predpisani obliki, in sta pogodbeni stranki svoje obveznosti vsaj v pretežni meri izpolnili. V tem primeru, med postopkom pred sodiščem prve stopnje, nobena pravdna stranka ni trdila, da bi bila Pogodba, ki jo je tožeča stranka ponudila toženi stranki v podpis leta 2008, sklenjena - da bi o njenih bistvenih sestavinah (odmernem odstotku) med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj.
Trditveno in dokazno breme, da del njenih prihodkov ne spada v radijsko dejavnost, je na toženi stranki. Ta njena dolžnost izhaja tudi iz prvega odstavka 82. člena ZASP, ki določa, da v primeru, da je nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali druge evidence, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
skrbnik zapuščine - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - dediči - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - stranka zapuščinskega postopka - status stranke - upnik v zapuščinskem postopku
Za postavitev skrbnikov zapuščine ni izkazanih zakonskih pogojev iz 131. člena ZD. Ta v relevantnem prvem odstavku določa: „Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.“
Dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, ne pomeni, da dediči ne bi bili znani. Zapuščina nanje preide že s trenutkom smrti in ne šele s pravnomočnim sklepom o dedovanju (132. člen ZD).
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ni nastopila izjemna situacija iz 143. člena ZD, ki bi mu ta status podelila (ločitev zapuščine od premoženja dedičev), zaradi česar sploh ni upravičen podajati predlogov v zapuščinskem postopku.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 94.. ZPP člen 8, 287, 287/2.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - izvedenec - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka. Res je tožnik v tožbi postavil zahtevek, da se ugotovi invalidnost s 24. 3. 2021, sodišče prve stopnje pa je na podlagi izvedenega dokaznega postopka presodilo, da je pri tožniku podana invalidnost od 8. 3. 2021 dalje (omenjeni datum izhaja tudi iz izreka dokončne odločbe tožene stranke z dne 1. 7. 2021). V tem primeru gre zgolj za ugotovitev pravno relevantnega dejstva, ki vpliva na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik namreč v tožbenem zahtevku izrecno ni uveljavljal od kdaj dalje naj se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, tako da v tem primeru sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
V obravnavani zadevi se ni spremenila dolžina 6 let, 8 mesecev in 7 dni pokojninske dobe, ki jih je do smrti dopolnil pokojni zavarovanec. Kot je bilo tožnici temeljito pojasnjeno v vseh dosedanjih predsodnih in sodnih postopkih, ki so že pravnomočno zaključeni, bi moral pokojni mož do svoje smrti dopolniti najmanj 12 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Le če bi bili izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca, določeni v 52. členu ZPIZ-2, bi tožnica kot vdova lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bi hkrati tudi sama izpolnila pogoj predpisane starosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060806
SPZ člen 105, 105/1, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 20/1, 21, 25, 25/1, 28, 30, 30/2, 34, 34/1. ZPP člen 13, 13/1.
upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o upravljanju - pogodbeni prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika - višina solastniškega deleža - predhodno vprašanje - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerij - stroški porabe električne energije - delitev po solastniških deležih - posli rednega upravljanja - pravna podlaga - trditveno in dokazno breme upravnika - plačilo stroškov dobaviteljev
Da lahko upravnik zahteva povrnitev stroškov opravljenega posla od etažnih lastnikov (tudi tistih, ki mu ugovarjajo), mora imeti ustrezno pravno podlago (pooblastilo) za njegovo izvedbo – predhodno soglasje kapitalske večine etažnih lastnikov ali odločbo sodišča. Trditveno in dokazno breme glede pravne podlage je bilo na tožnici, ki pa mu ta ni zadostila.
Toženka je v tem sporu ugovarjala višini stroškov, tožnica pa bi morala pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanega zneska. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške rednega upravljanja (kljub toženkinemu ugovoru) ni predložila.
ZPP člen 13. ZTLR člen 33. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6.
sodna poravnava - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - stvarni vložek - vpis v sodni register - zemljiška knjiga - pridobitni način - razpolagalni pravni posel - intabulacijska klavzula - priposestvovanje
Lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla ni bilo (veljavnost ZTLR v letu 1999) in je še vedno (veljavnost SPZ) ni mogoče prenesti le z zavezovalnim pravnim poslom (s sklepom o povečanju osnovnega kapitala), to je brez razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila, ki mu sledi vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi). Predmetnega ne spreminja vpis sklepa v sodni register (op. verjetno s sklepom registrskega sodišča), saj ne gre za vpis v ustrezno javno knjigo oziroma za vpis, ki bi lahko imel izven pravil stvarnega in zemljiškoknjižnega prava za posledico prenos lastninske pravice na nepremičninah. Zaradi izostalega razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) tožnica s sklepom o povečanju osnovnega kapitala kljub vpisu sklepa v sodni register ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah (33. člen ZTLR) in je v tem delu sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
Sodna poravnava med tožnico in dolžnikom, zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti ne more pomeniti rešitve predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP v sporu, ki poteka med tožnico in toženko.
Tudi sicer je treba širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti strogo presojati z vidika 22. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do izjave), in sicer, da lahko sodba veže le osebe, ki so imele možnost sodelovanja v postopku. Toženka v lastninskem sporu, ki se ni končal s pravnomočno sodbo, ampak se je končal s sodno poravnavo, ni sodelovala. Pritožbeno sodišče dodaja, da ni videti razlogov, da bi hipotekarni upnik kakorkoli moral in mogel (očitno kar samoiniciativno) uspešno prijaviti udeležbo in nato še sodelovati v lastninskem sporu med tožnico in dolžnikom, kot neutemeljeno meni tožnica v odgovoru na pritožbo.
Tožnica lastninske pravice na nepremičninah, kot je že pojasnjeno, na pravnoposlovni način ni mogla pridobiti pred pridobitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izdano šele s sklenitvijo sodne poravnave in ki (kot razpolagalni pravni posel) ne more biti izdano za nazaj.
Z zahtevkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko tožnica v tej pravdi upoštevaje izpostavljene okoliščine primera uspe, če bo izkazala originarno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v času, preden je toženka pridobila prisilno hipoteko.
ZPP člen 339, 339/2-8. ZUP člen 87, 87/3. ZPSto-2 člen 43, 43/1, 43/2, 50, 50/1, 52, 52/5. SZ-1 člen 2, 2/3.
škoda zaradi izgubljenega dobička - protipravnost - odgovornost izvajalca poštnih storitev - naklep ali huda malomarnost - osebno vročanje - napaka pri vročanju - hišni predalčnik - večstanovanjska stavba - omejitev višine odškodnine - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov
Namestitev predalčnika tožeče stranke na hodniku, do katerega se pride skozi lokal in do katerega vodi dvoje steklenih vrat, ni bila skladna s 43. členom ZPSto-2. Notranji hodnik, do katerega se pride skozi lokal, ne predstavlja njegovega predprostora, saj se ne nahaja pred lokalom, ampak za njim.
Tretji odstavek 87. člena ZUP za primere, ko sporočila ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice, predpisuje, da vročevalec sporočilo pusti v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. ZUP torej za takšne primere ne določa točnega mesta, kjer naj vročevalec pusti sporočilo, ampak določa samo, da mora biti to mesto primerno, zgornja ploskev enega od predalčnikov, ki je nameščen v skupnem vhodu več poslovnih subjektov na naslovu naslovnika, pa po presoji pritožbenega sodišča predstavlja takšno primerno mesto.
Pri odštevanju invalidnine ne more iti za matematični izračun, z vštevanjem prejetih zneskov invalidnine. Potrebno je upoštevati, da gre za invalidnino kot eno izmed okoliščin pri ugotavljanju oziroma odmeri pravične denarne odškodnine za škodo, ki se kaže v duševnih bolečinah zaradi trajnih posledic, ki se nanašajo na tožnikovo delovno zmožnost, hkrati pa, da gre za nepremoženjsko škodo in odškodnina zanjo ne pomeni čiste denarne terjatve, temveč predstavlja denarno satisfakcijo oškodovancu za pravno priznano škodo.
nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - popolna tožba - konkretno prerekanje trditev - pomoč prava neuki stranki
Določilo prvega odstavka 180. člena ZPP mora sodišče dosledno upoštevati takrat, kadar se postopek začne s tožbo. Kadar pa se pravda nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojnih listin, pa zadošča, da tožnik v dopolniti tožbe navede le dejstva, ki se nanašajo na terjatve iz tistih posameznih verodostojnih listin (računov), katerim je dolžnik v ugovoru obrazloženo oporekal. Taka je tudi sodna praksa.
Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Ob tem je opozoriti tudi na stališče novejše sodne prakse, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati, ali gre za uveljavljanje le novega dejstva (za kar gre v konkretnem primeru) ali za uveljavljanje dedne pravice, predvsem pa je pomembno, ali je so bili udeleženci dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti katera procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo sporni SMS, ki ga je toženec poslal tožnici. Izrečena namera toženca predstavlja nevarnost, da bo zaradi nje uveljavitev tožničine terjatve onemogočena oziroma otežena, saj bi sprememba lastniškega stanja na nepremičnini lahko pomenila, da ob zaključku predmetnega postopka toženec za poplačilo tožničine terjatve ne bo imel zadostnih sredstev (toženec je ob tem v ugovoru sam navedel, da vtoževanega zneska ni sposoben plačati in da tudi kredita v takem znesku ne bi mogel najeti).
Izvedenski organ je ugotovil, da je pri tožnici prisoten obsežen blodnjav sistem, uperjen v različne osebe, inštitucije in dogodke. Ker v svoje psihično stanje nima uvida, ni bila nikoli ustrezno zdravljena. Osebe z blodnjavo motnjo svoje stanje pogosto navzven prikrivajo, nezmožnost pa se vseeno odraža v vsakodnevnem življenju. Komisija je v izvedenskem mnenju zaključila, da gre pri tožnici za absolutno nezdravljeno psihozo s pretežno paranoidnimi elementi, da je nanašalna do delodajalca in nekritična do potrebe po zdravljenju. Prisotna je psihotična motnja, to je blodnjava motnja v sklopu katere se pojavlja tudi odklonilnost do zdravljenja. Psihično stanje ji ne omogoča izvajanja organiziranega pridobitnega dela.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - ogroženost poslovanja - opravljanje dejavnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - odlog plačila sodne takse
Čim ima predlagatelj taksne oprostitve kakršnikoli premoženje, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse, predlogu predlagatelja za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče ugoditi.
Prvostopenjsko sodišče je pri tem pravilno toženi stranki očitalo pomanjkljivo trditveno podlago njeni vlogi za taksno oprostitev, ker ni navedla, da vsa navedena sredstva nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063837
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 3, 3-1, 5.. ZPIZ-2 člen 2, 7, 7-45, 39a, 39a/1, 40a.
pravica do delne pokojnine - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje v tujini - neizpolnjevanje pogojev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev za izvajanje zavarovanja. Na podlagi navedenega je edino logičen in pravilen zaključek, da zakon upravičenje do izplačila dela pokojnine iz 39.a člena ZPIZ-2 veže izključno na obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Ker tožnik ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji v času vložitve vloge in upravnega odločanja, ni izpolnjen pogoj za pridobitev izplačila dela pokojnine v višini 40 %.
Pritožba pravilno poudarja, da je ureditev glede izplačila 40 % starostne pokojnine posebna ureditev, ki je specifična za nacionalno zakonodajo in da dajatev iz 39.a člena ZPIZ-2 ne zapade pod stvarno veljavnost pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti.