Pri odštevanju invalidnine ne more iti za matematični izračun, z vštevanjem prejetih zneskov invalidnine. Potrebno je upoštevati, da gre za invalidnino kot eno izmed okoliščin pri ugotavljanju oziroma odmeri pravične denarne odškodnine za škodo, ki se kaže v duševnih bolečinah zaradi trajnih posledic, ki se nanašajo na tožnikovo delovno zmožnost, hkrati pa, da gre za nepremoženjsko škodo in odškodnina zanjo ne pomeni čiste denarne terjatve, temveč predstavlja denarno satisfakcijo oškodovancu za pravno priznano škodo.
OZ člen 435. ZPP člen 480 - 496. ZPP člen 137, 137/3, 339, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14.
plačilo računov - gospodarski spor majhne vrednosti
Pritožbeno očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo prvostopno sodišče zagrešilo s tem, da ni vročalo pisanj pooblaščencu za sprejemanje pisanj A. A., ki naj bi ga tožena stranka imenovala v pravdnem postopku v predmetnem sporu, se po ugotovitvah pritožbenega sodišča prvostopnemu sodišču ni pripetila. Osma točka drugega odstavka 339. člena ZPP namreč določa, da je kršitev podana, če sodišče stranki z nezakonitim postopanjem zlasti pa z opustitvijo vročitve ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo. V priloženem pooblastilu v prilogi B1 ni bilo izrecno navedeno za kateri pravdni postopek gre, tožena stranka pa v pripravljalnih vlogah tudi ni nič rekla na to temo. Prvostopno sodišče je tako vročalo vsa sodna pisanja osebno toženi stranki, ki je vsa sodna pisanja tudi prejela in na navedbe tožeče stranke odgovorila z dvema pripravljalnima vlogama ter vložila tudi predmetno pritožbo zoper prvostopno sodbo. Tožena stranka je torej v postopku na prvi stopnji aktivno sodelovala, bila ji je dana možnost obravnavanja pred sodiščem in njene pravice niso bile v ničemer kršene. Povedano drugače, četudi bi šteli, da je tožena stranka postavila pooblaščenca za sprejemanje pisanj po tretjem odstavku 137. člena ZPP, s tem ko je tožena stranka vsa sodna pisanja prejela neposredno, ni bila v procesnem smislu v ničemer oškodovana in ji ni bila kršena nobena pravica, saj je v postopku lahko ustrezno varovala svoje interese s tem, ko je odgovarjala na trditve tožeče stranke in vložila pravno sredstvo (pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča). Zato ni prišlo do situacije iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni prišlo do opustitve vročitve in tudi ni prišlo do tega, da stranki ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 189, 189/7, 192, 192/2.. ZKZ člen 19, 19/2, 23.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku nepremičnine
Če izhajamo iz jezikovne razlage, ki določa besedni pomenski okvir razlagalnih možnosti, jasno besedilo sedmega odstavka 189. ZIZ določa, da je odobritev prisilne sodne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku kot zakonski pogoj izdaje sklepa o domiku neposredno vezana na ureditev odobritve prodajne pogodbe. ZIZ je s tem napotil na ureditev v 19. členu ZKZ, kjer je določeno, da prodajno pogodbo glede kmetijskega zemljišča odobri upravna enota (prvi odstavek), pri tem pa so opredeljene tudi izjeme glede pravnih poslov, za katere odobritev ni potrebna (drugi odstavek). Odobritev posla je dopustna le, če je spoštovan zakonski vrstni red predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ (a contrario tretji odstavek 19. člena ZKZ). S tem se zasleduje cilj prodaje kupcu, ki je s prodanim kmetijskim zemljiščem neposredno povezan (solastnik, kmet mejaš, zakupnik), predvsem pa javni interes varstva kmetijskih zemljišč s tem, da se tovrstno zemljišče proda prednostno tistemu, ki se ukvarja s kmetijstvom. Ta vrstni red se zato mora upoštevati tudi pri prodaji v izvršilnem postopku.
Vpis poslovodje v sodni register je deklaratorne narave in bistvena je podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Vpis nima konstitutivnega učinka, sodi med poslovne vpise, ki služijo le zaznambi določenih dejstev.
Izvedenski organ je ugotovil, da je pri tožnici prisoten obsežen blodnjav sistem, uperjen v različne osebe, inštitucije in dogodke. Ker v svoje psihično stanje nima uvida, ni bila nikoli ustrezno zdravljena. Osebe z blodnjavo motnjo svoje stanje pogosto navzven prikrivajo, nezmožnost pa se vseeno odraža v vsakodnevnem življenju. Komisija je v izvedenskem mnenju zaključila, da gre pri tožnici za absolutno nezdravljeno psihozo s pretežno paranoidnimi elementi, da je nanašalna do delodajalca in nekritična do potrebe po zdravljenju. Prisotna je psihotična motnja, to je blodnjava motnja v sklopu katere se pojavlja tudi odklonilnost do zdravljenja. Psihično stanje ji ne omogoča izvajanja organiziranega pridobitnega dela.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - ogroženost poslovanja - opravljanje dejavnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - odlog plačila sodne takse
Čim ima predlagatelj taksne oprostitve kakršnikoli premoženje, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse, predlogu predlagatelja za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče ugoditi.
Prvostopenjsko sodišče je pri tem pravilno toženi stranki očitalo pomanjkljivo trditveno podlago njeni vlogi za taksno oprostitev, ker ni navedla, da vsa navedena sredstva nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti.
Če je sodišče napačno ocenilo trajanje osebnega pregleda in namesto priglašenih 70 minut za pregled tožnice v trajanju do ene ure priznalo le 51,00 EUR ter ob upoštevanju vseh ostalih priglašenih stroškov skupno 676,15 EUR bruto, bi bilo nepravilnost zaradi nepriznane druge začete ure osebnega pregleda mogoče odpraviti oz. sanirati z rednim pravnim sredstvom v pritožbenem postopku, če bi ga prizadeta izvedenka sploh uveljavljala. Napačna ocena trajanja osebnega pregleda, ko je bila namesto priglašenih 70 minut priznana le prva začeta ura (do 60 minut) in zato posledično odmerjena nižja izvedenina za 51,00 EUR, ob pravilni uporabi 328. člena ZPP ne more biti predmet popravnega sklepa.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060771
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/2-b.
začasna odredba po ZIL-1 - sklepčnost trditev - nastanek težko nadomestljive škode - nepremoženjska škoda - ocena škode
Zatrjevana trditvena podlaga v tožbi, da bi lahko tožnik iz naslova izpada dobička pri prodaji kamperjev Royal Sport ustvaril 325.000,00 EUR, ni sklepčna. Iz navedenih trditev za tožnika namreč ne izhaja pravna posledica nastanka težko nadomestljive škode. Tožnik kot fizična oseba namreč s prodajo kamperjev ne more doseči dobička. Pravne osebe, ki so kot tožnikovi podizvajalci zanj proizvajali kamperje bi sicer lahko zaradi očitanih nezakonitih ravnanj toženk nepovratno izgubili distributerje. Le pravne osebe bi lahko bile prikrajšane pri dobičku. Sicer ni mogoče izključiti, da tožnik ne bi bil prikrajšan zaradi očitanih ravnanj toženk, kar pa bi bilo treba ovrednotiti na drug način, ne pa z izraženim izgubljenim dobičkom tožnika.
ZIZ člen 272. ZSDH-1 člen 34, 39, 39/1, 39/1-4, 40.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - Slovenski državni holding (SDH) - odpoklic člana nadzornega sveta - upravni akt - oblastni akt
Ne držijo trditve tožnika, da gre za njegovo pravico biti član nadzornega sveta, pač pa gre za oblastni akt in so pritožbene trditve o subsidiarni rabi ZGD-1 v zvezi z imenovanjem in kvorumom tri četrtine poslancev Državnega zbora za odpoklic člana nadzornega sveta SDH d .d. nepravilne. Določba 34. člena ZSDH-1 določa uporabo ZGD-1 le za primere, ki niso posebej urejeni v ZSDH-1. Določba 39. člena ZSDH-1 pa določa zgolj, da mora član nadzornega sveta SDH d. d. izpolnjevati pogoje iz ZGD-1 in še nekatere dodatne. Ne določa pa imenovanja v skladu z določbami ZGD-1. To je urejeno v 40. členu ZSDH-1 in je v pristojnosti Državnega zbora na predlog Vlade RS.
izločitev dokazov - strogi test sorazmernosti - pravica do zasebnosti - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - upravičen interes
V presojo, ali je predlog za izločitev dokazov utemeljen ali ne, je prvostopenjsko sodišče upravičeno pritegnilo oceno, ali sta oškodovanca pri pridobivanju listinskih dokazov zasledovala pravno upravičen interes. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da sta oškodovanca imela pravni interes, ob dejstvu, da sta 2. 12. 2009 zoper obtoženega zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ podala kazensko ovadbo, ki sta jo dne 7. 5. 2012 dopolnila, policiji pa 24. 1. 2011 in 23. 12. 2010 prostovoljno izročila listine, ki so predmet odločitve prvostopenjskega sodišča.
Pritožbeno sodišče prav tako zavrača pritožbeno grajo, ki v predložitvi listin policiji s strani oškodovancev vidi kršitev pravice obtoženca do zasebnosti, ob nesporno ugotovljenem dejstvu, izhajajočem iz ugotovitev predkazenskega in kazenskega postopka, da gre za poslovne listine pravne osebe, ki sta jih oškodovanca predala policiji, v času, ko sta bila z obtoženim poslovna partnerja v tej pravni osebi, zato oškodovanca s tem, ko sta listine predložila policiji, nista mogla kršiti pravico obtoženca do njegove zasebnosti.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izjalovljen namen - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Prvotožnica ni več imetnica spornega lastnega poslovnega deleža, na katerega bi lahko pred pravnomočnostjo sodbe posegla tožena stranka ali dobroverni tretji in tako izjalovila uspeh tožnikov. Očitno je prvotožnica odsvojila lastni poslovni delež in na ta način ″nadomestno zavarovala″ ničnostni zahtevek po tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni več vpisanega pravnega prednika prvotožnice, zato se tretji ne more vpisati v sodni register kot družbenik z verigo pogodb, kar je bila osrednja teza tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061040
ZPP člen 212. OZ člen 82, 82/2, 117. ZFPPIPP člen 14, 14/2-2, 14/5, 212, 212/1, 221b, 221b/2-17.
pogodba o sofinanciranju - utemeljenost odstopa od pogodbe - navedba neresničnih podatkov - razlaga pogodbe - namenska (teleološka) razlaga - upravna pogodba - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja - sklepčnost tožbe po višini - trditveno breme - koristi
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi iz drugega odstavka 82. člena OZ uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre tudi takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Učinek potrjene prisilne poravnave je tudi ta, da je solventnost dolžnika tudi še po potrjeni prisilni poravnavi, vse do zaključka roka za plačilo terjatev (kljub pozitivni domnevi o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika), v določeni meri negotova, zaradi česar je ogrožen tudi cilj varstva proračunskih sredstev.
Določilo 117. člena OZ stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je bila prosta svoje obveznosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061273
ZIZ člen 73, 73/1. OZ člen 583, 583/3. ZFPPIPP člen 248.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetno izkazana pravica - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe v stečaju - prekarij - preklic prekarija
Od spremembe ZIZ-L dalje lahko tožbo na nedopustnost izvršbe vloži tudi tretji, ki ni uspel izkazati verjetnosti obstoja pravice na predmetu izvršbe, za vročitev ugovora tretjega v odgovor upniku pa je potrebna le njegova pravočasnost, popolnost in dovoljenost in ne že tudi verjeten izkaz pravice. Zato ni mogoče že na podlagi narave odločitve o ugovoru tretjega v izreku šteti, da je njegova pravica na predmetu izvršbe tudi verjetno izkazana.
Upnik je v odgovoru na ugovor in predlog za odlog tretjih uveljavljal, da je njegova stečajna upraviteljica tretjemu najemno pogodbo odpovedala, kar je pravno pomembno dejstvo.
Pri prekariju gre za podvrsto posodbene pogodbe, katere značilnost je neodplačnost in, kar je bistveno, zaupnost razmerja. Zaupnost takega razmerja ni enostranska, temveč zadeva obe stranki. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. V obravnavani zadevi je bistveno, da je upnik z vložitvijo predloga za izvršbo na izpraznitev nepremičnin prekarij preklical, in sicer tudi v razmerju do tretjega. Zahteval je namreč izpraznitev in izpraznitev nepremičnin, z odstranitvijo oseb in stvari, pri čemer tretjega iz predloga za izvršbo ni izvzel in sklep o izvršbi vpliva prav na osebo (tretjega), ki sporni prostor zaseda. Prav tako je upnik v odgovoru na ugovor oziroma predlog za odlog tretjega iz previdnosti izjavil, da prekarij preklicuje in je najkasneje tedaj pravica tretjega prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060834
OZ člen 58, 193, 198. ZASP člen 82, 82/1. ZPP člen 212.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - skupni sporazum - pravna praznina - teorija realizacije - trditveno in dokazno breme
Določilo 58. člena OZ je mogoče uporabiti, če pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti v celoti ali v pretežnem delu izpolnili. Torej le, če je med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj glede bistvenih sestavin pogodbe, a to soglasje volj ni bilo izraženo v predpisani obliki, in sta pogodbeni stranki svoje obveznosti vsaj v pretežni meri izpolnili. V tem primeru, med postopkom pred sodiščem prve stopnje, nobena pravdna stranka ni trdila, da bi bila Pogodba, ki jo je tožeča stranka ponudila toženi stranki v podpis leta 2008, sklenjena - da bi o njenih bistvenih sestavinah (odmernem odstotku) med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj.
Trditveno in dokazno breme, da del njenih prihodkov ne spada v radijsko dejavnost, je na toženi stranki. Ta njena dolžnost izhaja tudi iz prvega odstavka 82. člena ZASP, ki določa, da v primeru, da je nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali druge evidence, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
skrbnik zapuščine - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - dediči - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - stranka zapuščinskega postopka - status stranke - upnik v zapuščinskem postopku
Za postavitev skrbnikov zapuščine ni izkazanih zakonskih pogojev iz 131. člena ZD. Ta v relevantnem prvem odstavku določa: „Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.“
Dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, ne pomeni, da dediči ne bi bili znani. Zapuščina nanje preide že s trenutkom smrti in ne šele s pravnomočnim sklepom o dedovanju (132. člen ZD).
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ni nastopila izjemna situacija iz 143. člena ZD, ki bi mu ta status podelila (ločitev zapuščine od premoženja dedičev), zaradi česar sploh ni upravičen podajati predlogov v zapuščinskem postopku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo sporni SMS, ki ga je toženec poslal tožnici. Izrečena namera toženca predstavlja nevarnost, da bo zaradi nje uveljavitev tožničine terjatve onemogočena oziroma otežena, saj bi sprememba lastniškega stanja na nepremičnini lahko pomenila, da ob zaključku predmetnega postopka toženec za poplačilo tožničine terjatve ne bo imel zadostnih sredstev (toženec je ob tem v ugovoru sam navedel, da vtoževanega zneska ni sposoben plačati in da tudi kredita v takem znesku ne bi mogel najeti).
Tožeča stranka ne pojasni, kateri pregledi so bili namenjeni rednemu nadzoru in vzdrževanju in kateri pregledi so bili izvedeni zaradi domnevnega protipravnega ravnanja tožene stranke. V zvezi z navedenim se sklicuje na predložene račune, vendar sodišče ne more samo namesto stranke v dokazih iskati pravnorelevantnih dejstev in iz njih izpeljevati trditvene podlage (212. člen ZPP). Tožbeni zahtevek je tako v tem delu nesklepčen, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1.
nagrada za izvedensko mnenje - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta tožnico pregledala oba specialista.
Sodišče prve stopnje je zato izvedenskemu organu v skladu s 1. točko prvega odstavka 39. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravilno priznalo dvakrat po 102,00 EUR za zahteven osebni pregled tožnice, ne glede na to, da gre pri tožnici za glavno obolenje zgolj iz enega medicinskega področja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060579
OZ člen 193, 198. ZASP člen 82, 82/1. ZPP člen 212.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba avtorskih del - trditveno in dokazno breme - tarifa SAZAS - pravna praznina - oblika pogodbe - teorija realizacije
Določilo 58. člena OZ je mogoče uporabiti, če pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti v celoti ali v pretežnem delu izpolnili. Torej le, če je med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj glede bistvenih sestavin pogodbe, a to soglasje volj ni bilo izraženo v predpisani obliki, in sta pogodbeni stranki svoje obveznosti vsaj v pretežni meri izpolnili. V tem primeru nobena pravdna stranka ni trdila, da bi bila Pogodba, ki jo je tožeča stranka ponudila toženi stranki v podpis leta 2008, sklenjena - da bi o njenih bistvenih sestavinah (odmernem odstotku) med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj.
Trditveno in dokazno breme, da del njenih prihodkov ne spada v radijsko dejavnost, je na toženi stranki. Ta njena dolžnost izhaja tudi iz prvega odstavka 82. člena ZASP, ki določa, da v primeru, da je nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali druge evidence, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060957
ZPP člen 212, 214, 337, 337/1.
pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov - gostinski lokal - nedovoljene pritožbene novote
Glede na 10. točko obrazložitve je tožena stranka sicer zatrjevala, da od 1. 7. 2018 ne obratuje v poslovnih prostorih, v katerih naj bi izvajala javno predvajanje glasbe, vendar za svoje navedbe ni predložila nobenega dokaza. Ker torej tožena stranka ni izpolnila svojega dokaznega bremena, navedb in dokazov nasprotne stranke ni izpodbila v skladu z 212. členom ZPP. Sodišče prve stopnje v potrditev navedb tožeče stranke navaja tudi 5. člen pogodbe o javni priobčitvi fonogramov št. 30137 med pravdnima strankama z dne 15. 12. 2014, ki je bila sklenjena do preklica in je uporabniku nalagala dolžnost, da v primeru prenehanja javnega priobčevanja fonogramov pogodbo odpove in poravna svoje obveznosti do IPF. Ne enega ne drugega tožena stranka ni dokazala (tega niti ni zatrjevala), kakor tudi ne, da fonogramov v vtoževanem obdobju ni več priobčevala, zato je sodišče prve stopnje logično zaključilo, da je tožena stranka javno priobčevala varovane fonograme v svojih gostinskih lokalih tudi v zadevnem obdobju.