OZ člen 435. ZPP člen 480 - 496. ZPP člen 137, 137/3, 339, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14.
plačilo računov - gospodarski spor majhne vrednosti
Pritožbeno očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo prvostopno sodišče zagrešilo s tem, da ni vročalo pisanj pooblaščencu za sprejemanje pisanj A. A., ki naj bi ga tožena stranka imenovala v pravdnem postopku v predmetnem sporu, se po ugotovitvah pritožbenega sodišča prvostopnemu sodišču ni pripetila. Osma točka drugega odstavka 339. člena ZPP namreč določa, da je kršitev podana, če sodišče stranki z nezakonitim postopanjem zlasti pa z opustitvijo vročitve ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo. V priloženem pooblastilu v prilogi B1 ni bilo izrecno navedeno za kateri pravdni postopek gre, tožena stranka pa v pripravljalnih vlogah tudi ni nič rekla na to temo. Prvostopno sodišče je tako vročalo vsa sodna pisanja osebno toženi stranki, ki je vsa sodna pisanja tudi prejela in na navedbe tožeče stranke odgovorila z dvema pripravljalnima vlogama ter vložila tudi predmetno pritožbo zoper prvostopno sodbo. Tožena stranka je torej v postopku na prvi stopnji aktivno sodelovala, bila ji je dana možnost obravnavanja pred sodiščem in njene pravice niso bile v ničemer kršene. Povedano drugače, četudi bi šteli, da je tožena stranka postavila pooblaščenca za sprejemanje pisanj po tretjem odstavku 137. člena ZPP, s tem ko je tožena stranka vsa sodna pisanja prejela neposredno, ni bila v procesnem smislu v ničemer oškodovana in ji ni bila kršena nobena pravica, saj je v postopku lahko ustrezno varovala svoje interese s tem, ko je odgovarjala na trditve tožeče stranke in vložila pravno sredstvo (pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča). Zato ni prišlo do situacije iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni prišlo do opustitve vročitve in tudi ni prišlo do tega, da stranki ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
V obravnavani zadevi se ni spremenila dolžina 6 let, 8 mesecev in 7 dni pokojninske dobe, ki jih je do smrti dopolnil pokojni zavarovanec. Kot je bilo tožnici temeljito pojasnjeno v vseh dosedanjih predsodnih in sodnih postopkih, ki so že pravnomočno zaključeni, bi moral pokojni mož do svoje smrti dopolniti najmanj 12 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Le če bi bili izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca, določeni v 52. členu ZPIZ-2, bi tožnica kot vdova lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bi hkrati tudi sama izpolnila pogoj predpisane starosti.
Pri odštevanju invalidnine ne more iti za matematični izračun, z vštevanjem prejetih zneskov invalidnine. Potrebno je upoštevati, da gre za invalidnino kot eno izmed okoliščin pri ugotavljanju oziroma odmeri pravične denarne odškodnine za škodo, ki se kaže v duševnih bolečinah zaradi trajnih posledic, ki se nanašajo na tožnikovo delovno zmožnost, hkrati pa, da gre za nepremoženjsko škodo in odškodnina zanjo ne pomeni čiste denarne terjatve, temveč predstavlja denarno satisfakcijo oškodovancu za pravno priznano škodo.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063837
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 3, 3-1, 5.. ZPIZ-2 člen 2, 7, 7-45, 39a, 39a/1, 40a.
pravica do delne pokojnine - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje v tujini - neizpolnjevanje pogojev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev za izvajanje zavarovanja. Na podlagi navedenega je edino logičen in pravilen zaključek, da zakon upravičenje do izplačila dela pokojnine iz 39.a člena ZPIZ-2 veže izključno na obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Ker tožnik ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji v času vložitve vloge in upravnega odločanja, ni izpolnjen pogoj za pridobitev izplačila dela pokojnine v višini 40 %.
Pritožba pravilno poudarja, da je ureditev glede izplačila 40 % starostne pokojnine posebna ureditev, ki je specifična za nacionalno zakonodajo in da dajatev iz 39.a člena ZPIZ-2 ne zapade pod stvarno veljavnost pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1.
sklep o odmeri izvedenine - nagrada in stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - grajanje izvedenskega mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - višina nagrade izvedenca
Izvedenec je priložil tudi dodatno zbrane podatke (priloge k dodatnem izvedeniškem mnenju). Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno priznalo za dodatno zbrano dokumentacijo in odgovore 51,00 EUR. Del pritožbe graja vsebino izvedeniškega mnenja, kar je pri izpodbijanem sklepu nerelevantno. Očitno nezadovoljstvo tožeče stranke z vsebino izdelanega mnenja, ne sodi v preizkus izpodbijanega sklepa glede višine izvedenine.
tožba v tujem jeziku - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik vložil tožbo, ki ni napisana v jeziku, ki je v uradni rabi pred naslovnim sodiščem, ga je skladno s 105. členom ZPP pravilno pozvalo, naj jo v roku 15 dni ustrezno popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik in jo predloži sodišču v dveh izvodih. Hkrati ga je seznanilo z možnostjo pridobitve brezplačne pravne pomoči. Opozorjen je bil na posledice opustitve poprave vloge in možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker je nesporno, da je bil sklep o popravi tožniku vročen 6. 7. 2022, se je rok za popravo iztekel 6. 9. 2022, česar tožnik niti ne izpodbija. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP so bili izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za zavrženje tožbe.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo sporni SMS, ki ga je toženec poslal tožnici. Izrečena namera toženca predstavlja nevarnost, da bo zaradi nje uveljavitev tožničine terjatve onemogočena oziroma otežena, saj bi sprememba lastniškega stanja na nepremičnini lahko pomenila, da ob zaključku predmetnega postopka toženec za poplačilo tožničine terjatve ne bo imel zadostnih sredstev (toženec je ob tem v ugovoru sam navedel, da vtoževanega zneska ni sposoben plačati in da tudi kredita v takem znesku ne bi mogel najeti).
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izjalovljen namen - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Prvotožnica ni več imetnica spornega lastnega poslovnega deleža, na katerega bi lahko pred pravnomočnostjo sodbe posegla tožena stranka ali dobroverni tretji in tako izjalovila uspeh tožnikov. Očitno je prvotožnica odsvojila lastni poslovni delež in na ta način ″nadomestno zavarovala″ ničnostni zahtevek po tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni več vpisanega pravnega prednika prvotožnice, zato se tretji ne more vpisati v sodni register kot družbenik z verigo pogodb, kar je bila osrednja teza tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061040
ZPP člen 212. OZ člen 82, 82/2, 117. ZFPPIPP člen 14, 14/2-2, 14/5, 212, 212/1, 221b, 221b/2-17.
pogodba o sofinanciranju - utemeljenost odstopa od pogodbe - navedba neresničnih podatkov - razlaga pogodbe - namenska (teleološka) razlaga - upravna pogodba - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja - sklepčnost tožbe po višini - trditveno breme - koristi
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi iz drugega odstavka 82. člena OZ uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre tudi takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Učinek potrjene prisilne poravnave je tudi ta, da je solventnost dolžnika tudi še po potrjeni prisilni poravnavi, vse do zaključka roka za plačilo terjatev (kljub pozitivni domnevi o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika), v določeni meri negotova, zaradi česar je ogrožen tudi cilj varstva proračunskih sredstev.
Določilo 117. člena OZ stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je bila prosta svoje obveznosti.
Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Ob tem je opozoriti tudi na stališče novejše sodne prakse, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati, ali gre za uveljavljanje le novega dejstva (za kar gre v konkretnem primeru) ali za uveljavljanje dedne pravice, predvsem pa je pomembno, ali je so bili udeleženci dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti katera procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - tožba za nedopustnost izvršbe - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - odpust obveznosti
Tožnik je kot razlog za v tožbi uveljavljano prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova navajal dejstva nastala pred izdajo izvršilnega naslova, ki bi jih lahko in moral uveljavljati že v okviru kazenskega postopka.
Če tožnik tega ni storil, tožnik v pravdi ne more uspeti s sklicevanjem na razlog, ki na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ preprečuje izvršbo.
Vpis poslovodje v sodni register je deklaratorne narave in bistvena je podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Vpis nima konstitutivnega učinka, sodi med poslovne vpise, ki služijo le zaznambi določenih dejstev.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastnega dela nepremičnine - služnost stanovanja (habitatio) - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - neuspešna prodaja nepremičnine - dodatni sklep o prodaji - znižanje izklicne cene - določitev izklicne cene - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Načeloma sicer drži trditev upnice, da služnost stanovanja predstavlja omejitev (so)lastninske pravice na nepremičnini, ki znižuje vrednost nepremičnine. Vendar pa je treba v stečajnem postopku, poleg načela hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), upoštevati tudi načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Po dveh neuspešnih javnih dražbah sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča, z opisanim znižanjem izhodiščne cene uspešno išče ravnovesje med navedenima načeloma.
ZPP člen 339, 339/2-8. ZUP člen 87, 87/3. ZPSto-2 člen 43, 43/1, 43/2, 50, 50/1, 52, 52/5. SZ-1 člen 2, 2/3.
škoda zaradi izgubljenega dobička - protipravnost - odgovornost izvajalca poštnih storitev - naklep ali huda malomarnost - osebno vročanje - napaka pri vročanju - hišni predalčnik - večstanovanjska stavba - omejitev višine odškodnine - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov
Namestitev predalčnika tožeče stranke na hodniku, do katerega se pride skozi lokal in do katerega vodi dvoje steklenih vrat, ni bila skladna s 43. členom ZPSto-2. Notranji hodnik, do katerega se pride skozi lokal, ne predstavlja njegovega predprostora, saj se ne nahaja pred lokalom, ampak za njim.
Tretji odstavek 87. člena ZUP za primere, ko sporočila ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice, predpisuje, da vročevalec sporočilo pusti v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. ZUP torej za takšne primere ne določa točnega mesta, kjer naj vročevalec pusti sporočilo, ampak določa samo, da mora biti to mesto primerno, zgornja ploskev enega od predalčnikov, ki je nameščen v skupnem vhodu več poslovnih subjektov na naslovu naslovnika, pa po presoji pritožbenega sodišča predstavlja takšno primerno mesto.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - subjektivna nevarnost - sklepčnost trditev - razpolaganje s premoženjem - slabo poslovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Večinska sodna praksa je zelo stroga pri izdaji začasnih odredb in ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja. So pa tudi primeri, kjer zaradi izrazito slabega finančnega poslovanja dolžnika, ki se še slabša, sodišče izda začasno odredbo. To je v tistih izjemnih primerih, ko že samo slabo poslovanje (oziroma, ko ga sploh ni) predstavlja razpolaganje s premoženjem. Za razpolaganje ni mogoče šteti le aktivnega ravnanja dolžnika, pač pa tudi njegovo pasivnost (ne terja terjatev, se odpove darilu, dediščini itd.), s čimer slabša svoj premoženjski položaj do te mere, da ogrozi plačilo upnikove terjatve. Tudi v konkretnem primeru je pritožnica po presoji pritožbenega sodišča v zadostni meri zatrjevala in predložila listine za svoje navedbe (bilanca stanja 2019, 2021, nakazila iz tujine), da je slabo poslovanje toženke takšno, da lahko predstavlja subjektivni pogoj, to je zatrjevani izkaz verjetnosti (drugačnega) razpolaganja s premoženjem, ko je tožena stranka povsem brez vseh sredstev, sporna nepremičnina pa je njeno edino premoženje.
nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - popolna tožba - konkretno prerekanje trditev - pomoč prava neuki stranki
Določilo prvega odstavka 180. člena ZPP mora sodišče dosledno upoštevati takrat, kadar se postopek začne s tožbo. Kadar pa se pravda nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojnih listin, pa zadošča, da tožnik v dopolniti tožbe navede le dejstva, ki se nanašajo na terjatve iz tistih posameznih verodostojnih listin (računov), katerim je dolžnik v ugovoru obrazloženo oporekal. Taka je tudi sodna praksa.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Obdolženec sicer poudarja, da se je pokesal zaradi storitve obravnavanega kaznivega dejanja in ga priznal, vendar ob ugotovljeni izraziti ponovitveni nevarnosti njegovo priznanje in kesanje nista takšni okoliščini, ki bi že sami po sebi bili garancija, da ne bo nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj in bi terjali njegovo izpustitev na prostost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060579
OZ člen 193, 198. ZASP člen 82, 82/1. ZPP člen 212.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba avtorskih del - trditveno in dokazno breme - tarifa SAZAS - pravna praznina - oblika pogodbe - teorija realizacije
Določilo 58. člena OZ je mogoče uporabiti, če pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti v celoti ali v pretežnem delu izpolnili. Torej le, če je med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj glede bistvenih sestavin pogodbe, a to soglasje volj ni bilo izraženo v predpisani obliki, in sta pogodbeni stranki svoje obveznosti vsaj v pretežni meri izpolnili. V tem primeru nobena pravdna stranka ni trdila, da bi bila Pogodba, ki jo je tožeča stranka ponudila toženi stranki v podpis leta 2008, sklenjena - da bi o njenih bistvenih sestavinah (odmernem odstotku) med pravdnima strankama obstajalo soglasje volj.
Trditveno in dokazno breme, da del njenih prihodkov ne spada v radijsko dejavnost, je na toženi stranki. Ta njena dolžnost izhaja tudi iz prvega odstavka 82. člena ZASP, ki določa, da v primeru, da je nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige ali druge evidence, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil ustvarjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00060957
ZPP člen 212, 214, 337, 337/1.
pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov - gostinski lokal - nedovoljene pritožbene novote
Glede na 10. točko obrazložitve je tožena stranka sicer zatrjevala, da od 1. 7. 2018 ne obratuje v poslovnih prostorih, v katerih naj bi izvajala javno predvajanje glasbe, vendar za svoje navedbe ni predložila nobenega dokaza. Ker torej tožena stranka ni izpolnila svojega dokaznega bremena, navedb in dokazov nasprotne stranke ni izpodbila v skladu z 212. členom ZPP. Sodišče prve stopnje v potrditev navedb tožeče stranke navaja tudi 5. člen pogodbe o javni priobčitvi fonogramov št. 30137 med pravdnima strankama z dne 15. 12. 2014, ki je bila sklenjena do preklica in je uporabniku nalagala dolžnost, da v primeru prenehanja javnega priobčevanja fonogramov pogodbo odpove in poravna svoje obveznosti do IPF. Ne enega ne drugega tožena stranka ni dokazala (tega niti ni zatrjevala), kakor tudi ne, da fonogramov v vtoževanem obdobju ni več priobčevala, zato je sodišče prve stopnje logično zaključilo, da je tožena stranka javno priobčevala varovane fonograme v svojih gostinskih lokalih tudi v zadevnem obdobju.
Izvedenski organ je ugotovil, da je pri tožnici prisoten obsežen blodnjav sistem, uperjen v različne osebe, inštitucije in dogodke. Ker v svoje psihično stanje nima uvida, ni bila nikoli ustrezno zdravljena. Osebe z blodnjavo motnjo svoje stanje pogosto navzven prikrivajo, nezmožnost pa se vseeno odraža v vsakodnevnem življenju. Komisija je v izvedenskem mnenju zaključila, da gre pri tožnici za absolutno nezdravljeno psihozo s pretežno paranoidnimi elementi, da je nanašalna do delodajalca in nekritična do potrebe po zdravljenju. Prisotna je psihotična motnja, to je blodnjava motnja v sklopu katere se pojavlja tudi odklonilnost do zdravljenja. Psihično stanje ji ne omogoča izvajanja organiziranega pridobitnega dela.