V obravnavani zadevi se ni spremenila dolžina 6 let, 8 mesecev in 7 dni pokojninske dobe, ki jih je do smrti dopolnil pokojni zavarovanec. Kot je bilo tožnici temeljito pojasnjeno v vseh dosedanjih predsodnih in sodnih postopkih, ki so že pravnomočno zaključeni, bi moral pokojni mož do svoje smrti dopolniti najmanj 12 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Le če bi bili izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca, določeni v 52. členu ZPIZ-2, bi tožnica kot vdova lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bi hkrati tudi sama izpolnila pogoj predpisane starosti.
omejitev odškodninske odgovornosti - padec po stopnicah - škoda zaradi padca na stopnišču poslovne stavbe - višina tožbenega zahtevka - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti
Pri materialno pravni presoji citiranega člena Splošnih pogojev je sodišče prve stopnje tudi izhajajoč iz določb o razlagi pogodbe (82. in 83. člen OZ) pravilno presodilo, da tretji odstavek 7. člena, ki glasi "v okviru zavarovalne vsote navedene na polici so na znesek največ 834,59 EUR omejeni odškodninski zahtevki zaradi škod povezanih s padci oseb na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, ipd. (npr. zaradi mokrosti, spolzkosti, …), ni sporno določilo. Takemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ker iz navedene določbe jasno izhaja omejitev odškodninskega zahtevka zaradi škod povezanih s padcem oseb po stopnicah, pri čemer sta mokrost in spolzkost navedena samo primeroma, drugi razlogi pa se dopuščajo. Povsem enak navedenima razlogoma za padec je tudi neosvetljenost stopnišča, na katerem so sicer vse luči delovale, vendar v času, ko jih je uporabljala tožnica niso bile prižgane in niso zadostno osvetlile spodnjega dela stopnišča za varno hojo po stopnišču.
ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.
prekomeren hrup zaradi cestnega prometa - zavrnitev zahtevka - odškodninska odgovornost države - subjektivna in objektivna odškodninska odgovornost - konkretizacija že podanih navedb - pritožbene novote - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode
Pritožba ima prav, da o "škodnem dogodku" ne govorimo šele takrat, ko so presežene kritične vrednosti hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih iz l. 2005, kot je napačno utemeljevalo sodišče prve stopnje, temveč že v primeru, ko je presežena nižja jakost hrupa, t.j. mejna vrednost po omenjeni uredbi. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, poleg tega pa je treba med nasprotujočimi si interesi strank opraviti tehtanje ter najti pravično ravnovesje. In sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati):
- v kolikšni meri je bilo poseženo interes v oškodovancev (tožnikov) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa),
- kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste,
- kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - odmera pritožbenih stroškov
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, lahko udeleženec v petnajstih dneh od prejema končne odločitve predlaga njeno dopolnitev. Določba velja analogno tudi za pritožbeni postopek.
ZPP člen 247, 247/1, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 172, 172-1, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - izvedensko mnenje - izpodbijanje izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Vrhovno sodišče je v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje zavzelo jasno stališče, da dejstvo, da mnenje oziroma tudi dodatna pojasnila izvedenca ob zaslišanju ne potrjujejo vseh trditev stranke, ni razlog, ki bi upravičeval postavitev novega izvedenca zaradi izpolnjenega zakonskega dejanskega stanu iz 254. člena ZPP. Kot pa je tekom odločbe višje sodišče že povzelo, je pritožnik v pritožbenih navedbah več ali manj zgolj vztrajal pri svojih naziranjih, na katera mu je izvedenec ob neposrednem zaslišanju že odgovoril. Če pritožnik ob svojih vprašanjih ni dobil odgovora, kot ga je želel slišati (konkretno drugačno oceno vrednosti), to ne pomeni, da izvedenec svojega dela ni opravil skladno s postopkovnimi pravili oziroma pravili stroke.
skupno starševstvo - dodelitev otroka očetu - konfliktnost med starši
Po opravljenem naroku sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru v največjo korist otrok, da so zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, z drugim pa imata stabilne, redne in konstantne stike, saj skupno starševstvo zaradi nezadostne oziroma popolne odsotnosti komunikacije med njima ni primerna oblika izvajanja varstva in vzgoje otroka, komunikacija (vsaj minimalna) je namreč predpogoj za skupno starševstvo in uspešno izvajanje te oblike varstva in vzgoje nad otrokoma.
ZKP člen 96, 96/1. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 10.
stroški kazenskega postopka - nagrada in izdatki zagovornika
Sodišče prve stopnje je pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem jasno in s tehtno argumentacijo pojasnilo, da vrednost storitve odvetnika v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči ni enaka kot za zastopanje po pooblastilu. Takšno ureditev je prinesla novela Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv-D), ki se uporablja od 31. 12. 2014 in katere cilj je bil, da se loči položaj odvetnikov, ki delujejo na trgu in prosto iščejo ter sprejemajo stranke, od položaja tistih, ki delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.
ZNP člen 131. SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZEN člen 8, 38, 38/2, 60, 61, 61/6,. ZUreP-2 člen 247.
predlog za sodno ureditev meje - spornost meje - domneva močnejše pravice - katastrska meja - ustni dogovor - javno dobro - omejitev razpolaganja - pravila upravnega postopka
SPZ določa, da sodišče mejo praviloma uredi na podlagi močnejše pravice. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Predlagateljici sta kot močnejšo pravico uveljavljali dogovor, ki naj bi bil (ustno) sklenjen na mejni obravnavi v postopku pred Geodetsko upravo, prva nasprotna udeleženka pa mejo, kot jo izkazuje kataster.
Jasno je, da sporazum o izravnavi, kot ga določa ZEN, nikoli ni bil podpisan s strani vseh lastnikov (torej vključno prve nasprotne udeleženke). Sodišče prve stopnje je sicer njihov (ustni) sporazum prekvalificiralo v civilnopravno pogodbo po Obligacijskem zakoniku, a je takšno postopanje napačno. Predlagateljici in prva nasprotna udeleženka so bile stranke upravnega postopka. Postopale so po pravilih upravnega postopka, konkretno postopka, kot ga je določal ZEN. V postopku so pravzaprav morale sodelovati, sicer bi jih lahko doletele posledice, kot jih je predpisal ZEN (če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se po drugem odstavku 38. člena ZEN šteje, da se s potekom predlagane meje strinja). Povsem neustrezno je njihovim ravnanjem oziroma pravnim dejanjem v upravnem postopku pripisati kakršnekoli civilnopravne posledice. Njihovo dogovarjanje v upravnem postopku ni bilo usmerjeno v civilnopravne posledice, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli soglasju volj za nastanek civilnopravnega razmerja po 15. členu OZ. O veljavnem, pravno zavezujočem dogovoru (pogodbi) zato, ne glede na tudi siceršnje morebitne omejitve razpolaganja z javnim dobrim, ni mogoče govoriti. Predlagateljici torej močnejše pravice, ki bi temeljila na dogovoru, nista izkazali in je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je mejo uredilo skladno z dogovorom. Pri odločanju bi moralo izhajati iz meje, kot jo izkazuje kataster.
teorija jajčne lupine - osebne lastnosti oškodovanca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - teorije vzročnosti - mejni prag zadostne verjetnosti
Po presoji sodišča druge stopnje uporaba teorije jajčne lupine v konkretnem primeru ni utemeljena. Čeprav je pritrditi stališču pritožbe, ki se nanaša na zgoraj povzete zaključke izvedencev v zvezi s "teoretično možnostjo, da bi bila lahko prometna nesreča sprožilec srčnega infarkta", ni spregledati, da se uporaba teorije jajčne lupine nanaša na vpliv (ugodnih) pogojev za nastanek hujše posledice škodnega dogodka zaradi osebnih lastnosti oškodovanca. V konkretni zadevi uporaba te doktrine ni odločilna za presojo vzročne zveze, saj se ne presoja zgolj konkretni končni obseg škode, ampak tudi sama vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in posledicami na zdravju tožnika.
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka določno navesti zneske in datume posameznih plačil, glede katerih se izvršba ustavi, in ne le skupnega zneska teh plačil. Predmet izvršbe v obravnavani zadevi so terjatve iz naslova glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in terjatve iz naslova izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delna plačila se v tem primeru vračunajo tako, da se najprej odplačajo zakonske zamudne obresti od stroškov in stroški (v vrstnem redu zapadlosti), nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica (288. člen OZ). Za pravilni obračun terjatev, glede katerih se izvršba tudi po delni ustavitvi postopka še nadaljuje, so tako bistvenega pomena podatki o datumih in zneskih posameznih plačil.
spor o krajevni pristojnosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - izbirna krajevna pristojnost
Če je v zakonu določena izbirna (krajevna) pristojnost, je stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo. V obravnavanem primeru gre za spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožniku povzročila toženka. V 52. členu ZPP je določeno, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Tožnik je imel glede na 52. člen ZPP na voljo več potencialno krajevno pristojnih sodišč, vendar se je odločil, da bo tožbo vložil na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP.
Tudi po oceni sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu povzeta vsebina podatkov in dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji utemeljenosti suma dajejo zanesljivo podlago za sklep, da je podana večja stopnja verjetnosti, da je obdolženec storil vsa očitana mu dejanja, zajeta v sklop očitana mu kazniva dejanja, kot pa da jih ni, torej da je podan tisti zahtevan standard utemeljenosti suma, ki se zahteva za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice.
Tožena stranka je objektivizirano utemeljila izgubljeno zaupanje v tožnika. Tožnik je s kršitvijo, ki predstavlja kaznivo dejanje tatvine, kršil ključno pogodbeno obveznost, to je prepoved škodljivega ravnanja - 37. člen ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je izkoristil okvaro aparata, pri tem pa je ob dejstvu, da delodajalca o tem ni obvestil, povsem prezrl premoženjske interese delodajalca. S tem v zvezi sodišče prve stopnje tudi pravilno razloguje, da tožnikova kršitev ni bagatelna in se tudi ne more zgoditi vsakemu povprečnemu delavcu. Ni namreč mogoče dopuščati prakse, po kateri delavci nesankcionirano za lasten namen odtujujejo delovna sredstva delodajalca.
terjatev iz delovnega razmerja - napotitev na delo - zadostna trditvena podlaga - dokazno breme
Kljub utemeljenemu pritožbenemu opozarjanju na zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme glede trajanja časa napotitve na delo za posamezni dan na toženki zaradi njene dolžnosti vodenja evidenc delovnega časa po ZEPDSV, navedeno ne vpliva na pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnikom uspelo dokazati svoje trditve, da so tudi pred novembrom 2018 službo po nalogu nadrejenih vsak dan nastopili najmanj 15 minut pred pričetkom izmene, ker je bilo za seznanitev z najnujnejšimi podatki o pomembnih varnostnih dogodkih in okoliščinah, povezanih z opravljanjem dela v vsakokratni izmeni, v povprečju potrebnih najmanj 15 minut. To posledično pomeni, da so opravili povprečnih 15 minut več dela.
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZFPPIPP člen 14. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka - finančna kriza - kapitalska neustreznost - dokapitalizacija - kapitalsko posojilo - pridobitev položaja družbenika - potrebno strokovno znanje - postavitev izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Zakon neposredno ne uporablja izraza "kriza", pač pa to opisuje kot "čas, v katerem bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki družbi zagotoviti lastni kapital". Čeprav so lahko pri ugotavljanju gospodarske krize podjetja v pomoč tudi merila, ki jih v 14. členu določa ZFPPIPP, ni mogoče šteti, da se izpolnjevanje pogojev 498. člena ZGD-1 v vseh primerih ugotavlja zgolj na podlagi zakonskih določil ZFPPIPP o insolventnosti.
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ureja ZNP-1. Ta v 40. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnica), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
sklep o stroških - dopolnilni sklep o stroških - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Pravovarstveni (pravni) interes je korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Večerno "zapiranje" lokalov in obhodov bivalnih objektov je ena od obveznosti, ki jo je tožniku odredil vodja skupine, njemu pa poveljnik kontingenta, kar je slednji tudi jasno potrdil na zaslišanju. Dejstvo, da nadrejeni tožniku koriščenja dnevnega počitka niso omogočili, temveč so mu nasprotno odredili delo na ure, ko bi sicer moral imeti dnevni počitek, tako tožniku ne more iti v škodo.
Pri številnih kršitvah vojaške discipline in premajhnem številu pripadnikov vojaške policije ni šlo za izredne razmere, v katerih se Direktiva 2003/88/ES ne bi uporabljala, temveč izpostavljeno predstavlja zgolj toženkino neustrezno organizacijo dela, kar pa upravičenost tožnika do prisojene odškodnine še dodatno potrjuje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062696
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 34, 34/1, 35, 47, 47/3, 85, 85/1.. ZVZD-1 člen 51.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo pred odpovedjo - krivdni razlog - alkotest - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - trpinčenje na delovnem mestu - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe - potrebni stroški - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo in tudi ne določa, da je delodajalec delavcu pred opozorilom dolžan zagotoviti zagovor. Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic.
Ker je tožnik spornega dne užival alkohol na delovnem mestu in je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,09 mg/l izdihanega zraka alkohola v organizmu, mu je tožena stranka utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.