Pri odštevanju invalidnine ne more iti za matematični izračun, z vštevanjem prejetih zneskov invalidnine. Potrebno je upoštevati, da gre za invalidnino kot eno izmed okoliščin pri ugotavljanju oziroma odmeri pravične denarne odškodnine za škodo, ki se kaže v duševnih bolečinah zaradi trajnih posledic, ki se nanašajo na tožnikovo delovno zmožnost, hkrati pa, da gre za nepremoženjsko škodo in odškodnina zanjo ne pomeni čiste denarne terjatve, temveč predstavlja denarno satisfakcijo oškodovancu za pravno priznano škodo.
ZKP člen 166, 166/1, 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - dovoljen dokaz
Vprašanje nedovoljenosti predmetnega dokaza in s tem poštenosti postopka zoper obdolženo bi se lahko postavilo le v nadaljevanju kazenskega postopka, v fazi glavne obravnave, če bi sodišče prve stopnje, ne da bi pričo neposredno zaslišalo in omogočilo soočenje obdolženke s pričo ob strokovni pomoči zagovornika, na izpovedbah priče iz faze posameznih preiskovalnih dejanj z dne 7. 6. 2022, ko je bila zaslišana brez navzočnosti zagovornika in o pravici do zagovornika niti ni bila poučena, oprlo svojo sodbo.
rok za ugovor - rok za vložitev ugovora - zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Ugovor druge udeleženke je prepozen, ker je bil osemdnevni rok za oddajo ugovora iz 158. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zamujen. Posplošeno sklicevanje na bolezen in otežkočeno komunikacijo z notarjem (pooblaščenec predlagatelja, sedaj pokojnega moža pritožnice, njegove dedinje), ni uspešno, 8 dnevni rok za ugovor je zakonski rok in ni podaljšljiv.
terjatev iz delovnega razmerja - napotitev na delo - zadostna trditvena podlaga - dokazno breme
Kljub utemeljenemu pritožbenemu opozarjanju na zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme glede trajanja časa napotitve na delo za posamezni dan na toženki zaradi njene dolžnosti vodenja evidenc delovnega časa po ZEPDSV, navedeno ne vpliva na pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnikom uspelo dokazati svoje trditve, da so tudi pred novembrom 2018 službo po nalogu nadrejenih vsak dan nastopili najmanj 15 minut pred pričetkom izmene, ker je bilo za seznanitev z najnujnejšimi podatki o pomembnih varnostnih dogodkih in okoliščinah, povezanih z opravljanjem dela v vsakokratni izmeni, v povprečju potrebnih najmanj 15 minut. To posledično pomeni, da so opravili povprečnih 15 minut več dela.
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZFPPIPP člen 14. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka - finančna kriza - kapitalska neustreznost - dokapitalizacija - kapitalsko posojilo - pridobitev položaja družbenika - potrebno strokovno znanje - postavitev izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Zakon neposredno ne uporablja izraza "kriza", pač pa to opisuje kot "čas, v katerem bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki družbi zagotoviti lastni kapital". Čeprav so lahko pri ugotavljanju gospodarske krize podjetja v pomoč tudi merila, ki jih v 14. členu določa ZFPPIPP, ni mogoče šteti, da se izpolnjevanje pogojev 498. člena ZGD-1 v vseh primerih ugotavlja zgolj na podlagi zakonskih določil ZFPPIPP o insolventnosti.
sklep o stroških - dopolnilni sklep o stroških - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Pravovarstveni (pravni) interes je korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
ZVEtL-1 člen 13, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - določitev vrste rabe - dejanska vrsta rabe - ogled na kraju samem - pravica do izjave - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Ker sta pritožnika delitvi nasprotovala in vztrajala, da gre zgolj za en prostor, v dokaz pa predlagala ogled na kraju samem, bi sodišče na te pripombe moralo odgovoriti in skupaj z udeleženci stanje preveriti v naravi. Ker tega ni storilo, je pritožnikoma odvzelo možnost dokazovanja, da elaborat ne povzema dejanskega stanja v naravi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Določitev vrste rabe je del vsebinske pravilnosti elaborata, ki mora odražati dejansko stanje v naravi, kar od sodišča zahteva, da se v okviru presoje primernosti strokovnih podlag do tega vprašanja izreče.
ZNP člen 131. SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZEN člen 8, 38, 38/2, 60, 61, 61/6,. ZUreP-2 člen 247.
predlog za sodno ureditev meje - spornost meje - domneva močnejše pravice - katastrska meja - ustni dogovor - javno dobro - omejitev razpolaganja - pravila upravnega postopka
SPZ določa, da sodišče mejo praviloma uredi na podlagi močnejše pravice. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Predlagateljici sta kot močnejšo pravico uveljavljali dogovor, ki naj bi bil (ustno) sklenjen na mejni obravnavi v postopku pred Geodetsko upravo, prva nasprotna udeleženka pa mejo, kot jo izkazuje kataster.
Jasno je, da sporazum o izravnavi, kot ga določa ZEN, nikoli ni bil podpisan s strani vseh lastnikov (torej vključno prve nasprotne udeleženke). Sodišče prve stopnje je sicer njihov (ustni) sporazum prekvalificiralo v civilnopravno pogodbo po Obligacijskem zakoniku, a je takšno postopanje napačno. Predlagateljici in prva nasprotna udeleženka so bile stranke upravnega postopka. Postopale so po pravilih upravnega postopka, konkretno postopka, kot ga je določal ZEN. V postopku so pravzaprav morale sodelovati, sicer bi jih lahko doletele posledice, kot jih je predpisal ZEN (če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se po drugem odstavku 38. člena ZEN šteje, da se s potekom predlagane meje strinja). Povsem neustrezno je njihovim ravnanjem oziroma pravnim dejanjem v upravnem postopku pripisati kakršnekoli civilnopravne posledice. Njihovo dogovarjanje v upravnem postopku ni bilo usmerjeno v civilnopravne posledice, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli soglasju volj za nastanek civilnopravnega razmerja po 15. členu OZ. O veljavnem, pravno zavezujočem dogovoru (pogodbi) zato, ne glede na tudi siceršnje morebitne omejitve razpolaganja z javnim dobrim, ni mogoče govoriti. Predlagateljici torej močnejše pravice, ki bi temeljila na dogovoru, nista izkazali in je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je mejo uredilo skladno z dogovorom. Pri odločanju bi moralo izhajati iz meje, kot jo izkazuje kataster.
ZIZ člen 15, 102, 133a.. ZPP člen 323, 323/3, 323/4.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 6, 6/1, 6/1-1, 28, 28/2.
Neutemeljena je pritožbena graja, da izpodbijani sklep ni podpisan in žigosan. V obravnavani zadevi se vodi elektronski spis, v katerem so sodne odločbe izdelane v elektronski obliki. Takšnega sklepa sodnik ne podpiše z lastnoročnim podpisom, ampak s svojim varnim elektronskim podpisom (tretji odstavek 323. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ); 1. točka prvega odstavka 6. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku - v nadaljevanju: Pravilnik). Izvirnik sodne odločbe predstavlja z varnim elektronskim podpisom podpisana elektronska sodna odločba, stranki, ki se ji pisanje vroča po pošti, pa se vroči natisnjen odpravek elektronske sodne odločbe (drugi odstavek 28. člena Pravilnika).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00061632
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 23, 43. ZZK-1 člen 41, 48, 48/1, 53.
prodaja nepremičnine - lastninska pravica v pričakovanju - hipoteka - zemljiškoknjižno dovolilo - zaznamba sklepa o izvršbi - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izvršba na nepremičnino - prisilna hipoteka - priposestovanje - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predznamba lastninske pravice - izločitvena tožba
V skladu z ustaljeno sodno prakso bi imel tožnik kot nevknjiženi kupec nepremičnine lastninsko pravico v pričakovanju in posledično prednost pred toženko kot upnico, ki je pridobila hipoteko v izvršilnem postopku, če bi mu bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je toženka pridobila hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Lastninska pravica v pričakovanju pripada osebi, ki razpolaga z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, čeprav se še ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine.
Relevantno je, ali je tožnik lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvoval pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke), torej ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062478
ZPP člen 243, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepremoženjska škoda - vzročna zveza
Kot priče zaslišani bi lahko sodelavci podali odgovore na vprašanja, ki so jih zaznali pri svojem stiku z delom, in o njihovih zdravstvenih težavah. To vprašanje pa za konkretni postopek ni odločilno. Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, ali obstaja vzročna zveza med izpostavljenostjo tožnice neustreznemu delovnemu okolju in njenimi zdravstvenimi težavami. Odgovor na odločilno vprašanje, ali tožničine težave izvirajo iz obravnavanega škodnega dogodka, pa je sodišče prve stopnje lahko dalo šele, ko je pridobilo ustrezno strokovno znanje, ki so mu ga posredovali v sodnem postopku postavljeni, neodvisni izvedenci.
Tudi po oceni sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu povzeta vsebina podatkov in dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji utemeljenosti suma dajejo zanesljivo podlago za sklep, da je podana večja stopnja verjetnosti, da je obdolženec storil vsa očitana mu dejanja, zajeta v sklop očitana mu kazniva dejanja, kot pa da jih ni, torej da je podan tisti zahtevan standard utemeljenosti suma, ki se zahteva za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice.
začasna odredba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - predpostavke za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - pravica do doma - sorazmernost posega - test reverzibilnosti - pritožbeni stroški
Sodišče druge stopnje meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih, ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev)(ureditvene začasne odredbe) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga ustavnoskladna razlaga iz citiranega odločbe, za preostale pa drugi odstavek 272. člen ZIZ.
OZ člen 118, 131, 435, 438, 442. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
ustna prodajna pogodba - predmet prodaje - ustno dogovorjena cena - neverodostojnost izjave - argumentiranje odločbe - celovita presoja izvedenih dokazov - namen pogodbe - ravnanje s potrebno skrbnostjo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev dogovorjenih del - protipravno ravnanje - nastanek premoženjske škode - določljiva cena - graja dokazne ocene
Tudi izvedenka za gozdarstvo in gozdni prostor je potrdila, da je bilo le 32 % od neto količine posekanega lesa kvalitete primerne le za drva, vse ostalo pa je bil kakovosten les, primeren za hlode. Zato tudi sodišče druge stopnje pritrjuje, da tožencu ni uspelo dokazati, da bi bil namen odkupa odkazanega lesa, le za izdelavo drv, sestavina ustno sklenjene prodajne pogodbe.
ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.
ZPP člen 185, 185/7, 219b, 270, 270/3, 294, 294/1, 295, 295/4, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 363, 365, 365-1.. ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 8, 8/1, 8/3. Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (2016) člen 9, 9/2.
Za opredelitev določenega podatka oz. vsebine listine za poslovno skrivnost ni odločilno, kaj je tožena stranka glede tega podatka ali vsebine določila v svojem internem aktu, temveč je odločilno, ali ta podatek oz. vsebina kumulativno izpolnjuje zahteve, določene v 2. členu ZPosS. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da listine (oz. vsebina listin), za katere je toženka zahtevala varstvo, teh zahtev ne izpolnjujejo.
Tožena stranka za listine oz. za podatke v njih, za katere je sodišče ugotovilo obstoj pogoja iz 3. alineje 1. odstavka 2. člena ZPosS, ni niti konkretizirala, še manj pa dokazala tržne vrednosti. Poslovna skrivnost mora imeti tržno vrednost, ta vrednost pa mora biti vezana na njeno tajnost. Potrebna je torej vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo. Tržno vrednost pa je potrebno razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, torej interesov družbe, ki prima facie vplivajo na njen položaj na trgu.
Večerno "zapiranje" lokalov in obhodov bivalnih objektov je ena od obveznosti, ki jo je tožniku odredil vodja skupine, njemu pa poveljnik kontingenta, kar je slednji tudi jasno potrdil na zaslišanju. Dejstvo, da nadrejeni tožniku koriščenja dnevnega počitka niso omogočili, temveč so mu nasprotno odredili delo na ure, ko bi sicer moral imeti dnevni počitek, tako tožniku ne more iti v škodo.
Pri številnih kršitvah vojaške discipline in premajhnem številu pripadnikov vojaške policije ni šlo za izredne razmere, v katerih se Direktiva 2003/88/ES ne bi uporabljala, temveč izpostavljeno predstavlja zgolj toženkino neustrezno organizacijo dela, kar pa upravičenost tožnika do prisojene odškodnine še dodatno potrjuje.
ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 109, 109/1, 111, 111/1, 111/1-7, 111/2.. OZ člen 239, 239/1, 287.
izredna odpoved delavca - bolniški stalež - vrstni red vračunanja - regres za letni dopust - neenaka obravnava - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Dne 30. 5. 2019 je tožnik zaradi nezagotovitve enake obravnave pri plačilu dodatnega regresa pisno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je v odpovedi navedel, da mu je toženka sicer nakazala znesek 90,00 EUR, vendar je nakazilo specificirano kot regres 2019, torej ne gre za plačilo dodatnega regresa za letni dopust za leto 2018, ampak za delno plačilo regresa za tekoče leto.
Primarno pravilo vračunavanja po določbi 287. OZ je vrstni red, za katerega se sporazumeta obe stranki. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v zvezi z uporabo navedenih določb ni raziskalo.
ZKP člen 96, 96/1. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 10.
stroški kazenskega postopka - nagrada in izdatki zagovornika
Sodišče prve stopnje je pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem jasno in s tehtno argumentacijo pojasnilo, da vrednost storitve odvetnika v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči ni enaka kot za zastopanje po pooblastilu. Takšno ureditev je prinesla novela Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv-D), ki se uporablja od 31. 12. 2014 in katere cilj je bil, da se loči položaj odvetnikov, ki delujejo na trgu in prosto iščejo ter sprejemajo stranke, od položaja tistih, ki delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.
Res je sicer, da mora biti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja kot prvi pogoj za odločanje o priporu v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora še posebej skrbno obrazložen, vendar pa je v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o podaljšanju pripora upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje.