Tudi po oceni sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu povzeta vsebina podatkov in dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji utemeljenosti suma dajejo zanesljivo podlago za sklep, da je podana večja stopnja verjetnosti, da je obdolženec storil vsa očitana mu dejanja, zajeta v sklop očitana mu kazniva dejanja, kot pa da jih ni, torej da je podan tisti zahtevan standard utemeljenosti suma, ki se zahteva za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice.
rok za ugovor - rok za vložitev ugovora - zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Ugovor druge udeleženke je prepozen, ker je bil osemdnevni rok za oddajo ugovora iz 158. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zamujen. Posplošeno sklicevanje na bolezen in otežkočeno komunikacijo z notarjem (pooblaščenec predlagatelja, sedaj pokojnega moža pritožnice, njegove dedinje), ni uspešno, 8 dnevni rok za ugovor je zakonski rok in ni podaljšljiv.
ZKP člen 166, 166/1, 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - dovoljen dokaz
Vprašanje nedovoljenosti predmetnega dokaza in s tem poštenosti postopka zoper obdolženo bi se lahko postavilo le v nadaljevanju kazenskega postopka, v fazi glavne obravnave, če bi sodišče prve stopnje, ne da bi pričo neposredno zaslišalo in omogočilo soočenje obdolženke s pričo ob strokovni pomoči zagovornika, na izpovedbah priče iz faze posameznih preiskovalnih dejanj z dne 7. 6. 2022, ko je bila zaslišana brez navzočnosti zagovornika in o pravici do zagovornika niti ni bila poučena, oprlo svojo sodbo.
terjatev iz delovnega razmerja - napotitev na delo - zadostna trditvena podlaga - dokazno breme
Kljub utemeljenemu pritožbenemu opozarjanju na zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme glede trajanja časa napotitve na delo za posamezni dan na toženki zaradi njene dolžnosti vodenja evidenc delovnega časa po ZEPDSV, navedeno ne vpliva na pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnikom uspelo dokazati svoje trditve, da so tudi pred novembrom 2018 službo po nalogu nadrejenih vsak dan nastopili najmanj 15 minut pred pričetkom izmene, ker je bilo za seznanitev z najnujnejšimi podatki o pomembnih varnostnih dogodkih in okoliščinah, povezanih z opravljanjem dela v vsakokratni izmeni, v povprečju potrebnih najmanj 15 minut. To posledično pomeni, da so opravili povprečnih 15 minut več dela.
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZFPPIPP člen 14. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka - finančna kriza - kapitalska neustreznost - dokapitalizacija - kapitalsko posojilo - pridobitev položaja družbenika - potrebno strokovno znanje - postavitev izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Zakon neposredno ne uporablja izraza "kriza", pač pa to opisuje kot "čas, v katerem bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki družbi zagotoviti lastni kapital". Čeprav so lahko pri ugotavljanju gospodarske krize podjetja v pomoč tudi merila, ki jih v 14. členu določa ZFPPIPP, ni mogoče šteti, da se izpolnjevanje pogojev 498. člena ZGD-1 v vseh primerih ugotavlja zgolj na podlagi zakonskih določil ZFPPIPP o insolventnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00061632
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 23, 43. ZZK-1 člen 41, 48, 48/1, 53.
prodaja nepremičnine - lastninska pravica v pričakovanju - hipoteka - zemljiškoknjižno dovolilo - zaznamba sklepa o izvršbi - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izvršba na nepremičnino - prisilna hipoteka - priposestovanje - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predznamba lastninske pravice - izločitvena tožba
V skladu z ustaljeno sodno prakso bi imel tožnik kot nevknjiženi kupec nepremičnine lastninsko pravico v pričakovanju in posledično prednost pred toženko kot upnico, ki je pridobila hipoteko v izvršilnem postopku, če bi mu bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je toženka pridobila hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Lastninska pravica v pričakovanju pripada osebi, ki razpolaga z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, čeprav se še ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine.
Relevantno je, ali je tožnik lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvoval pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke), torej ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062478
ZPP člen 243, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepremoženjska škoda - vzročna zveza
Kot priče zaslišani bi lahko sodelavci podali odgovore na vprašanja, ki so jih zaznali pri svojem stiku z delom, in o njihovih zdravstvenih težavah. To vprašanje pa za konkretni postopek ni odločilno. Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, ali obstaja vzročna zveza med izpostavljenostjo tožnice neustreznemu delovnemu okolju in njenimi zdravstvenimi težavami. Odgovor na odločilno vprašanje, ali tožničine težave izvirajo iz obravnavanega škodnega dogodka, pa je sodišče prve stopnje lahko dalo šele, ko je pridobilo ustrezno strokovno znanje, ki so mu ga posredovali v sodnem postopku postavljeni, neodvisni izvedenci.
ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.
omejitev odškodninske odgovornosti - padec po stopnicah - škoda zaradi padca na stopnišču poslovne stavbe - višina tožbenega zahtevka - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti
Pri materialno pravni presoji citiranega člena Splošnih pogojev je sodišče prve stopnje tudi izhajajoč iz določb o razlagi pogodbe (82. in 83. člen OZ) pravilno presodilo, da tretji odstavek 7. člena, ki glasi "v okviru zavarovalne vsote navedene na polici so na znesek največ 834,59 EUR omejeni odškodninski zahtevki zaradi škod povezanih s padci oseb na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, ipd. (npr. zaradi mokrosti, spolzkosti, …), ni sporno določilo. Takemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ker iz navedene določbe jasno izhaja omejitev odškodninskega zahtevka zaradi škod povezanih s padcem oseb po stopnicah, pri čemer sta mokrost in spolzkost navedena samo primeroma, drugi razlogi pa se dopuščajo. Povsem enak navedenima razlogoma za padec je tudi neosvetljenost stopnišča, na katerem so sicer vse luči delovale, vendar v času, ko jih je uporabljala tožnica niso bile prižgane in niso zadostno osvetlile spodnjega dela stopnišča za varno hojo po stopnišču.
skupno starševstvo - dodelitev otroka očetu - konfliktnost med starši
Po opravljenem naroku sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru v največjo korist otrok, da so zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, z drugim pa imata stabilne, redne in konstantne stike, saj skupno starševstvo zaradi nezadostne oziroma popolne odsotnosti komunikacije med njima ni primerna oblika izvajanja varstva in vzgoje otroka, komunikacija (vsaj minimalna) je namreč predpogoj za skupno starševstvo in uspešno izvajanje te oblike varstva in vzgoje nad otrokoma.
Večerno "zapiranje" lokalov in obhodov bivalnih objektov je ena od obveznosti, ki jo je tožniku odredil vodja skupine, njemu pa poveljnik kontingenta, kar je slednji tudi jasno potrdil na zaslišanju. Dejstvo, da nadrejeni tožniku koriščenja dnevnega počitka niso omogočili, temveč so mu nasprotno odredili delo na ure, ko bi sicer moral imeti dnevni počitek, tako tožniku ne more iti v škodo.
Pri številnih kršitvah vojaške discipline in premajhnem številu pripadnikov vojaške policije ni šlo za izredne razmere, v katerih se Direktiva 2003/88/ES ne bi uporabljala, temveč izpostavljeno predstavlja zgolj toženkino neustrezno organizacijo dela, kar pa upravičenost tožnika do prisojene odškodnine še dodatno potrjuje.
ZVEtL-1 člen 13, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - določitev vrste rabe - dejanska vrsta rabe - ogled na kraju samem - pravica do izjave - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Ker sta pritožnika delitvi nasprotovala in vztrajala, da gre zgolj za en prostor, v dokaz pa predlagala ogled na kraju samem, bi sodišče na te pripombe moralo odgovoriti in skupaj z udeleženci stanje preveriti v naravi. Ker tega ni storilo, je pritožnikoma odvzelo možnost dokazovanja, da elaborat ne povzema dejanskega stanja v naravi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Določitev vrste rabe je del vsebinske pravilnosti elaborata, ki mora odražati dejansko stanje v naravi, kar od sodišča zahteva, da se v okviru presoje primernosti strokovnih podlag do tega vprašanja izreče.
sklep o stroških - dopolnilni sklep o stroških - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Pravovarstveni (pravni) interes je korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
ZPP člen 185, 185/7, 219b, 270, 270/3, 294, 294/1, 295, 295/4, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 363, 365, 365-1.. ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 8, 8/1, 8/3. Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (2016) člen 9, 9/2.
Za opredelitev določenega podatka oz. vsebine listine za poslovno skrivnost ni odločilno, kaj je tožena stranka glede tega podatka ali vsebine določila v svojem internem aktu, temveč je odločilno, ali ta podatek oz. vsebina kumulativno izpolnjuje zahteve, določene v 2. členu ZPosS. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da listine (oz. vsebina listin), za katere je toženka zahtevala varstvo, teh zahtev ne izpolnjujejo.
Tožena stranka za listine oz. za podatke v njih, za katere je sodišče ugotovilo obstoj pogoja iz 3. alineje 1. odstavka 2. člena ZPosS, ni niti konkretizirala, še manj pa dokazala tržne vrednosti. Poslovna skrivnost mora imeti tržno vrednost, ta vrednost pa mora biti vezana na njeno tajnost. Potrebna je torej vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo. Tržno vrednost pa je potrebno razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, torej interesov družbe, ki prima facie vplivajo na njen položaj na trgu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062696
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 34, 34/1, 35, 47, 47/3, 85, 85/1.. ZVZD-1 člen 51.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo pred odpovedjo - krivdni razlog - alkotest - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - trpinčenje na delovnem mestu - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe - potrebni stroški - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo in tudi ne določa, da je delodajalec delavcu pred opozorilom dolžan zagotoviti zagovor. Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic.
Ker je tožnik spornega dne užival alkohol na delovnem mestu in je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,09 mg/l izdihanega zraka alkohola v organizmu, mu je tožena stranka utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti - prepozne navedbe - prekluzija dejstev - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkanje dokazov - nedovoljene pritožbene novote
Trditev tožene stranke je, da naj bi neznana tretja oseba pri tožeči stranki naročila popravilo elektromotorja in kot kontaktne podatke že ob prvem stiku s tožečo stranko, kot jih je slednja v dopolnitvi tožbe natančno opisala, podala natančne podatke o toženi stranki in možu zakonite zastopnice tožene stranke, kot so se v času korespondence nahajali na straneh AJPES. Nobenih dokazov v smer potrditve teh navedb tožena stranka ni predložila, čeprav je v skladu s 7. oziroma 212. členom ZPP to njena obveznost.
Ob tem, ko je sodišče ugotovilo, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma nemotenega poteka postopka, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma poteka postopka ni odredilo drugih milejših ukrepov.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo in tujo pomoč - mejni prag zadostne verjetnosti - trditveno in dokazno breme
Odmera odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in odškodnina za tujo nego in pomoč, ki jo je tožnici nudil njen partner ter plačilo potrdila o opravljenih fizioterapijah.
ZNPosr člen 5, 13, 13/1, 17, 23, 23/1, 25, 25/1. OZ člen 15, 100, 846.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - kupna pogodba za nepremičnino - obstoj in vsebina pogodbe - predmet pogodbe - napaka v zapisu parcelne številke - označba nepremičnine - zmota v predmetu - veljavnost pogodbe - provizija pri posredniški pogodbi - znižanje provizije - višina provizije - dejanski obseg opravljenega dela - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - opozorilo na posledice - dolžnost obveščanja
Posredovanje v prometu z nepremičninami ureja ZNPosr. S pisno pogodbo o posredovanju v prometu z nepremičninami se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (prvi odstavek 13. člena). Za pravno razmerje med nepremičninsko družbo in naročiteljem subsidiarno veljajo splošna pravila obligacijskega prava o pogodbi o posredovanju.
Med strankama ni bilo zmote glede predmeta pogodbe, pogodbo sta veljavno sklenili. Ne glede na napačno označitev stanovanja oziroma navedbo imena lastnika stanovanja je bilo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe podano (15. člen OZ). Kljub napakam v zapisu pogodbe je jasno, da sta imeli stranki (v njunem notranjem prepričanju) o predmetu pogodbe pravilno, isto predstavo (v mislih sta imeli isto stanovanje).
Očitki o nepravilni izpolnitvi posredniške pogodbe so lahko le podlaga za odškodninsko odgovornost tožnice, ne pa za ničnost pogodbe. Pogodba, ki je bila nepravilno izpolnjena, ni nična. Sodišče druge stopnje sicer verjame toženki, da je po zatrjevanih napakah izgubila zaupanje v tožničino strokovnost, vendar je to še ne odvezuje njenih pogodbenih obveznosti. Če s tožnico ni več želela sodelovati, bi lahko od pogodbe odstopila (drugi odstavek 26. člena ZNPosr). Ker tega ni storila, je pogodba veljala še naprej in je toženko zavezovala k plačilu provizije.
Res je, da mora nepremičninska družba naročitelja opozoriti na morebitna tveganja, povezana z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnine, vpisanimi stvarnimi pravicami oziroma drugimi pravicami tretjih na nepremičninah oziroma drugimi morebitnimi neurejenimi pravnimi razmerji (4. točka prvega odstavka 17. člena ZNPosr). A to obveznost obveščanja stranke mora izpolniti (šele) do sklenitve pogodbe, v zvezi s katero je posredovala (prvi odstavek 23. člena ZNPosr).
spor o krajevni pristojnosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - izbirna krajevna pristojnost
Če je v zakonu določena izbirna (krajevna) pristojnost, je stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo. V obravnavanem primeru gre za spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožniku povzročila toženka. V 52. členu ZPP je določeno, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Tožnik je imel glede na 52. člen ZPP na voljo več potencialno krajevno pristojnih sodišč, vendar se je odločil, da bo tožbo vložil na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP.