skupno starševstvo - dodelitev otroka očetu - konfliktnost med starši
Po opravljenem naroku sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru v največjo korist otrok, da so zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, z drugim pa imata stabilne, redne in konstantne stike, saj skupno starševstvo zaradi nezadostne oziroma popolne odsotnosti komunikacije med njima ni primerna oblika izvajanja varstva in vzgoje otroka, komunikacija (vsaj minimalna) je namreč predpogoj za skupno starševstvo in uspešno izvajanje te oblike varstva in vzgoje nad otrokoma.
sklep o stroških - dopolnilni sklep o stroških - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Pravovarstveni (pravni) interes je korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - odmera pritožbenih stroškov
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, lahko udeleženec v petnajstih dneh od prejema končne odločitve predlaga njeno dopolnitev. Določba velja analogno tudi za pritožbeni postopek.
začasna odredba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - predpostavke za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - pravica do doma - sorazmernost posega - test reverzibilnosti - pritožbeni stroški
Sodišče druge stopnje meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih, ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev)(ureditvene začasne odredbe) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga ustavnoskladna razlaga iz citiranega odločbe, za preostale pa drugi odstavek 272. člen ZIZ.
omejitev odškodninske odgovornosti - padec po stopnicah - škoda zaradi padca na stopnišču poslovne stavbe - višina tožbenega zahtevka - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti
Pri materialno pravni presoji citiranega člena Splošnih pogojev je sodišče prve stopnje tudi izhajajoč iz določb o razlagi pogodbe (82. in 83. člen OZ) pravilno presodilo, da tretji odstavek 7. člena, ki glasi "v okviru zavarovalne vsote navedene na polici so na znesek največ 834,59 EUR omejeni odškodninski zahtevki zaradi škod povezanih s padci oseb na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, ipd. (npr. zaradi mokrosti, spolzkosti, …), ni sporno določilo. Takemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ker iz navedene določbe jasno izhaja omejitev odškodninskega zahtevka zaradi škod povezanih s padcem oseb po stopnicah, pri čemer sta mokrost in spolzkost navedena samo primeroma, drugi razlogi pa se dopuščajo. Povsem enak navedenima razlogoma za padec je tudi neosvetljenost stopnišča, na katerem so sicer vse luči delovale, vendar v času, ko jih je uporabljala tožnica niso bile prižgane in niso zadostno osvetlile spodnjega dela stopnišča za varno hojo po stopnišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00061632
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 23, 43. ZZK-1 člen 41, 48, 48/1, 53.
prodaja nepremičnine - lastninska pravica v pričakovanju - hipoteka - zemljiškoknjižno dovolilo - zaznamba sklepa o izvršbi - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izvršba na nepremičnino - prisilna hipoteka - priposestovanje - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predznamba lastninske pravice - izločitvena tožba
V skladu z ustaljeno sodno prakso bi imel tožnik kot nevknjiženi kupec nepremičnine lastninsko pravico v pričakovanju in posledično prednost pred toženko kot upnico, ki je pridobila hipoteko v izvršilnem postopku, če bi mu bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je toženka pridobila hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Lastninska pravica v pričakovanju pripada osebi, ki razpolaga z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, čeprav se še ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine.
Relevantno je, ali je tožnik lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvoval pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke), torej ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062478
ZPP člen 243, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepremoženjska škoda - vzročna zveza
Kot priče zaslišani bi lahko sodelavci podali odgovore na vprašanja, ki so jih zaznali pri svojem stiku z delom, in o njihovih zdravstvenih težavah. To vprašanje pa za konkretni postopek ni odločilno. Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, ali obstaja vzročna zveza med izpostavljenostjo tožnice neustreznemu delovnemu okolju in njenimi zdravstvenimi težavami. Odgovor na odločilno vprašanje, ali tožničine težave izvirajo iz obravnavanega škodnega dogodka, pa je sodišče prve stopnje lahko dalo šele, ko je pridobilo ustrezno strokovno znanje, ki so mu ga posredovali v sodnem postopku postavljeni, neodvisni izvedenci.
ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ureja ZNP-1. Ta v 40. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnica), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
Tožena stranka je objektivizirano utemeljila izgubljeno zaupanje v tožnika. Tožnik je s kršitvijo, ki predstavlja kaznivo dejanje tatvine, kršil ključno pogodbeno obveznost, to je prepoved škodljivega ravnanja - 37. člen ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je izkoristil okvaro aparata, pri tem pa je ob dejstvu, da delodajalca o tem ni obvestil, povsem prezrl premoženjske interese delodajalca. S tem v zvezi sodišče prve stopnje tudi pravilno razloguje, da tožnikova kršitev ni bagatelna in se tudi ne more zgoditi vsakemu povprečnemu delavcu. Ni namreč mogoče dopuščati prakse, po kateri delavci nesankcionirano za lasten namen odtujujejo delovna sredstva delodajalca.
OZ člen 118, 131, 435, 438, 442. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
ustna prodajna pogodba - predmet prodaje - ustno dogovorjena cena - neverodostojnost izjave - argumentiranje odločbe - celovita presoja izvedenih dokazov - namen pogodbe - ravnanje s potrebno skrbnostjo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev dogovorjenih del - protipravno ravnanje - nastanek premoženjske škode - določljiva cena - graja dokazne ocene
Tudi izvedenka za gozdarstvo in gozdni prostor je potrdila, da je bilo le 32 % od neto količine posekanega lesa kvalitete primerne le za drva, vse ostalo pa je bil kakovosten les, primeren za hlode. Zato tudi sodišče druge stopnje pritrjuje, da tožencu ni uspelo dokazati, da bi bil namen odkupa odkazanega lesa, le za izdelavo drv, sestavina ustno sklenjene prodajne pogodbe.
prekomeren hrup zaradi cestnega prometa - zavrnitev zahtevka - odškodninska odgovornost države - subjektivna in objektivna odškodninska odgovornost - konkretizacija že podanih navedb - pritožbene novote - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode
Pritožba ima prav, da o "škodnem dogodku" ne govorimo šele takrat, ko so presežene kritične vrednosti hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih iz l. 2005, kot je napačno utemeljevalo sodišče prve stopnje, temveč že v primeru, ko je presežena nižja jakost hrupa, t.j. mejna vrednost po omenjeni uredbi. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, poleg tega pa je treba med nasprotujočimi si interesi strank opraviti tehtanje ter najti pravično ravnovesje. In sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati):
- v kolikšni meri je bilo poseženo interes v oškodovancev (tožnikov) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa),
- kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste,
- kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in
teorija jajčne lupine - osebne lastnosti oškodovanca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - teorije vzročnosti - mejni prag zadostne verjetnosti
Po presoji sodišča druge stopnje uporaba teorije jajčne lupine v konkretnem primeru ni utemeljena. Čeprav je pritrditi stališču pritožbe, ki se nanaša na zgoraj povzete zaključke izvedencev v zvezi s "teoretično možnostjo, da bi bila lahko prometna nesreča sprožilec srčnega infarkta", ni spregledati, da se uporaba teorije jajčne lupine nanaša na vpliv (ugodnih) pogojev za nastanek hujše posledice škodnega dogodka zaradi osebnih lastnosti oškodovanca. V konkretni zadevi uporaba te doktrine ni odločilna za presojo vzročne zveze, saj se ne presoja zgolj konkretni končni obseg škode, ampak tudi sama vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in posledicami na zdravju tožnika.
osebni stečaj - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi iz razloga, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovorne navedbe, da je z izpodbijanim sklepom in predhodnim ravnanjem upravitelja prišlo do kršitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP), kar naj bi bilo v škodo njej kot solastnici in predkupni upravičenki, kot tudi stečajnemu dolžniku in upnikom.
Sodišču prve stopnje se do teh ugovornih navedb ni bilo potrebno opredeliti, saj ZFPPIPP ne določa, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji (kaj šele sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) moralo pridobiti mnenje predkupnega upravičenca. Položaj predkupnega upravičenca je posebej varovan v okviru določbe 347. člena ZFPPIPP, v katerem so navedena posebna pravila o uveljavljanju predkupne pravice. Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka in nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji (126. člen ZFPPIPP) in zato nima možnosti nasprotovati odločitvam stečajnega sodišča v zvezi z odločitvijo o prodaji.
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka določno navesti zneske in datume posameznih plačil, glede katerih se izvršba ustavi, in ne le skupnega zneska teh plačil. Predmet izvršbe v obravnavani zadevi so terjatve iz naslova glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in terjatve iz naslova izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delna plačila se v tem primeru vračunajo tako, da se najprej odplačajo zakonske zamudne obresti od stroškov in stroški (v vrstnem redu zapadlosti), nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica (288. člen OZ). Za pravilni obračun terjatev, glede katerih se izvršba tudi po delni ustavitvi postopka še nadaljuje, so tako bistvenega pomena podatki o datumih in zneskih posameznih plačil.
spor o krajevni pristojnosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - izbirna krajevna pristojnost
Če je v zakonu določena izbirna (krajevna) pristojnost, je stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo. V obravnavanem primeru gre za spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožniku povzročila toženka. V 52. členu ZPP je določeno, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Tožnik je imel glede na 52. člen ZPP na voljo več potencialno krajevno pristojnih sodišč, vendar se je odločil, da bo tožbo vložil na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP.
ZVEtL-1 člen 13, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - določitev vrste rabe - dejanska vrsta rabe - ogled na kraju samem - pravica do izjave - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Ker sta pritožnika delitvi nasprotovala in vztrajala, da gre zgolj za en prostor, v dokaz pa predlagala ogled na kraju samem, bi sodišče na te pripombe moralo odgovoriti in skupaj z udeleženci stanje preveriti v naravi. Ker tega ni storilo, je pritožnikoma odvzelo možnost dokazovanja, da elaborat ne povzema dejanskega stanja v naravi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Določitev vrste rabe je del vsebinske pravilnosti elaborata, ki mora odražati dejansko stanje v naravi, kar od sodišča zahteva, da se v okviru presoje primernosti strokovnih podlag do tega vprašanja izreče.
Res je sicer, da mora biti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja kot prvi pogoj za odločanje o priporu v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora še posebej skrbno obrazložen, vendar pa je v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o podaljšanju pripora upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062696
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 34, 34/1, 35, 47, 47/3, 85, 85/1.. ZVZD-1 člen 51.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo pred odpovedjo - krivdni razlog - alkotest - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - trpinčenje na delovnem mestu - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe - potrebni stroški - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo in tudi ne določa, da je delodajalec delavcu pred opozorilom dolžan zagotoviti zagovor. Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic.
Ker je tožnik spornega dne užival alkohol na delovnem mestu in je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,09 mg/l izdihanega zraka alkohola v organizmu, mu je tožena stranka utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZNPosr člen 5, 13, 13/1, 17, 23, 23/1, 25, 25/1. OZ člen 15, 100, 846.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - kupna pogodba za nepremičnino - obstoj in vsebina pogodbe - predmet pogodbe - napaka v zapisu parcelne številke - označba nepremičnine - zmota v predmetu - veljavnost pogodbe - provizija pri posredniški pogodbi - znižanje provizije - višina provizije - dejanski obseg opravljenega dela - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - opozorilo na posledice - dolžnost obveščanja
Posredovanje v prometu z nepremičninami ureja ZNPosr. S pisno pogodbo o posredovanju v prometu z nepremičninami se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (prvi odstavek 13. člena). Za pravno razmerje med nepremičninsko družbo in naročiteljem subsidiarno veljajo splošna pravila obligacijskega prava o pogodbi o posredovanju.
Med strankama ni bilo zmote glede predmeta pogodbe, pogodbo sta veljavno sklenili. Ne glede na napačno označitev stanovanja oziroma navedbo imena lastnika stanovanja je bilo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe podano (15. člen OZ). Kljub napakam v zapisu pogodbe je jasno, da sta imeli stranki (v njunem notranjem prepričanju) o predmetu pogodbe pravilno, isto predstavo (v mislih sta imeli isto stanovanje).
Očitki o nepravilni izpolnitvi posredniške pogodbe so lahko le podlaga za odškodninsko odgovornost tožnice, ne pa za ničnost pogodbe. Pogodba, ki je bila nepravilno izpolnjena, ni nična. Sodišče druge stopnje sicer verjame toženki, da je po zatrjevanih napakah izgubila zaupanje v tožničino strokovnost, vendar je to še ne odvezuje njenih pogodbenih obveznosti. Če s tožnico ni več želela sodelovati, bi lahko od pogodbe odstopila (drugi odstavek 26. člena ZNPosr). Ker tega ni storila, je pogodba veljala še naprej in je toženko zavezovala k plačilu provizije.
Res je, da mora nepremičninska družba naročitelja opozoriti na morebitna tveganja, povezana z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnine, vpisanimi stvarnimi pravicami oziroma drugimi pravicami tretjih na nepremičninah oziroma drugimi morebitnimi neurejenimi pravnimi razmerji (4. točka prvega odstavka 17. člena ZNPosr). A to obveznost obveščanja stranke mora izpolniti (šele) do sklenitve pogodbe, v zvezi s katero je posredovala (prvi odstavek 23. člena ZNPosr).