varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - stiki - preživnina - potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - preživninsko breme - razporeditev preživninskega bremena - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo, kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 116, 116/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja
Tožnica je v dopolnitvi predloga navedla le podatke o vrednosti aktive in pasive iz bilance stanja, podatke o višini čistega poslovnega izida obračunskega obdobja in bilančnega dobička ter podatke o likvidnostnem stanju. Ni pa navedla podatkov o svojem premoženjskem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona, kot to predpisuje četrta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1. Da bi to navedla, pritožnica niti ne zatrjuje, prav tako pa teh podatkov ne navaja niti v pritožbi. Dejstvo, da bi lahko sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke, dolžnosti stranke, da poda zgoraj navedene podatke, ne spremeni. Ker torej pritožnica predloga ni dopolnila v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega pravilna.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060844
ZPSVIKOB člen 9, 22, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 206. URS člen 26, 156.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - smotrnost prekinitve postopka - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - odločba Ustavnega sodišča - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - protipravno ravnanje banke - dokazovanje - ustavna presoja - pravna varnost - enaka obravnava - izvedensko mnenje
Zapletenost primera v zvezi z odgovornostjo zaradi izbrisa podrejenih obveznic terja, da se zadeve rešujejo čimbolj enotno, tako da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Osebam, katerih pravice so bile prizadete s spornimi odločbami BS, je treba zagotoviti določeno obliko skupinskega varstva. To je zakonodajalec sprejel z ZPSVIKOB, ki ureja poseben postopek, kolektivno varstvo, daljše roke, urejen dostop do občutljivih bančnih podatkov, izvedensko mnenje skupine izvedencev, vse z namenom, da se olajša položaj imetnikov podrejenih obveznic in se jim ne nalaga pretežko dokazno breme.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - trajanje ukrepa - žrtev nasilja v družini
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND).
O otrokovih stikih sodišče v postopku zaradi preprečevanja nasilja v družini ne odloča. V izpodbijanem sklepu pa je iz prepovedi navezovanja stikov ali vzpostavljanja srečanj s predlagateljico in otrokom izrecno izključilo morebitne sodno določene stike nasprotnega udeleženca s fantkom.
Sodišče lahko ne glede na kazensko obsodilno sodbo ugotavlja ali je oškodovanec prispeval k nastanku škode ali, da je ta škoda večja, kot bi bila sicer.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obvestilna dolžnost - izostanek z dela - pogoj PCT
Tožnik v pritožbi povzema svoje navedbe in izpoved pred sodiščem prve stopnje, iz katerih niti ne izhaja, da bi obvestilno dolžnost, izhajajočo iz 36. člena ZDR-1, izpolnil. Četudi se je dne 30. 8. 2021 z nadrejenim delavcem pogovarjal po telefonu in mu je slednji povedal, kot zatrjuje, da ne sme opravljati dela brez PCT pogoja, to ne pomeni, da je tožnik toženko obvestil o razlogih za odsotnost z dela za čas, očitan v odpovedi, od 6. 9. 2021 dalje, sploh glede na dejstvo, da je v vmesnem času izrabil letni dopust.
Tožniku je bilo v odpovedi očitano, da je 5. 5. 2021 preko mize z vso močjo vrgel obsežen sveženj oziroma kup spisovne dokumentacije, ki je priletela v levo roko načelnice, se raztreščil ter ji pri tem zadal močan udarec, ki je povzročil vidno oteklino in modrico. Pritožba neutemeljeno očita, da zaradi različnih izpovedi tožnika in načelnice o tem dogodku sodišče ne bi smelo šteti kršitve za dokazano. Presoje, da je tožniku očitana hujša kršitev dokazana, ni oprlo le na izpoved načelnice, temveč tudi na druga dejstva, ugotovljena v okviru t. im. redosleda dogodkov, ki tvori smiselno zaokroženo celoto in po pravilni oceni sodišča prve stopnje ne potrjuje tožnikovih trditev in izpovedi.
terjatve iz delovnega razmerja - plačilo nadur - stimulacija - zaslišanje tožnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni kršilo 34. člena ZDSS-1, saj se zaradi zavrženja dokaznega predloga šteje, kot da ta sploh ni bil podan, dokazi, ki sta jih stranki ponudili, pa niso zadoščali za ugotovitev za odločitev pomembnih dejstev oziroma sodišče za njihovo ugotovitev ni imelo ustreznega znanja.
Pri presoji, ali gre pri plačilu stimulacije tudi za plačilo nadur, gre za (pravno) vprašanje, na katerega ne more odgovoriti izvedenec, temveč sodišče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061457
OZ člen 6, 171, 171/1, 182, 185, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - hrup - opustitev obvestilne dolžnosti - soprispevek - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da je tožnik za povzročitelja škode zvedel šele na podlagi poročila z dne 30. 10. 2014. Tožnik se je v tožbi skliceval na poročilo o meritvah in strokovno ugotovitev Zavoda za varstvo pri delu z dne 29. 10. 1997, iz katerega izhaja, da so v obratih toženke zelo visoke vrednosti hrupa na vseh pogonskih enotah. Sodišče prve stopnje se je strinjalo z oceno izvedencev, da je tožnik strokovnjak na področju hrupa in bi posledično lahko prepoznal tveganja izpostavljenosti prekomernim ravnem hrupa na delovnem mestu ter ustrezno ukrepal. Tožnik je navajal, da je izguba sluha posledica dela skozi celotno obdobje zaposlitve in da je toženko pred letom 2014 opozarjal na protihrupne varnostne ukrepe. Vse navedeno pomeni, da so bile tožniku kot strokovnjaku na področju varstva pri delu okoliščine, ki kažejo na osebno določenega pozvročitelja hrupa, znane že pred 30. 10. 2014.
ZKP člen 78, 78/1, 117, 117/6, 140, 140/1, 288, 288/1.
kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - vabilo na narok za glavno obravnavo - izkazano vabilo - izostanek z naroka za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka - poslovanje odvetniške pisarne - obramba obdolženca - razlog za preložitev naroka
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 6. 2022 (list. št. 263 do 266 spisa) izhaja, da je na naveden narok pristopil tudi odvetnik A. A. in tako kot obtoženec, na tem naroku vzel na znanje vabilo za glavno obravnavo, ki je bila preložena na dan 4. 7. 2022 ob 9.00 uri v sobi št. 121. Seznanjenost odvetnika v zvezi z navedenim pa izhaja tudi iz njegovega podpisa, ki to potrjuje na list. št. 265 spisa. Razen tega višje sodišče ugotavlja še, da je način vpisovanja dogodkov, opomnikov ali siceršnjega evidentiranja predvidenih obveznosti stvar notranje organizacije v odvetniški pisarni, ki, tudi če je to res bilo pomanjkljivo oziroma celo neizvedeno, ne more vplivati na drugačno oceno opravičenosti odvetnikovega izostanka z navedenih narokov, še posebej, ker takih navajanj (da ni želel zavlačevati s postopkom, temveč je prišlo le do napake v administrativnem postopku), ni z ničemer izkazal. Ne glede na predloženo listino o opravljenem odhodnem in dohodnem klicu obtoženca v času ene ure pred razpisanim narokom, obtoženčeva domnevna prepoved pristopa njegovega zagovornika na narok in v posledici tega uboganja odvetnika, slednjega ne odvezuje dolžnosti pristopiti na narok oziroma svoj izostanek opravičiti, saj tudi odvetnika kot samostojnega procesnega subjekta zavezujejo določene obveznosti, tudi kolikor se te nanašajo na pristop na narok za glavno obravnavo.
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 57, 57/3, 62, 62/2.
preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - rok za izpolnitev - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - datum pravnomočnosti sodne odločbe - premoženjskopravni zahtevek
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Novem mestu 11. 12. 2019 obsojenega spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obsojenemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora, ki ne bo izrečena, če obsojeni v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. A. povrne znesek 1.500,00 EUR v enem letu in šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe.
Višje sodišče v Ljubljani je 26. 10. 2020 odločilo, da se pritožbi pooblaščenca oškodovanke B. B. ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke B. B., v nerazveljavljenem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Okrožno sodišče v Novem mestu je v ponovljenem sojenju 8. 12. 2021 razsodilo, da se obsojenega na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in mu naložilo v plačilo morebitne potrebne izdatke oškodovanke B. B. ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. III K 39044/2018 z dne 8. 12. 2021 postala pravnomočna istega dne in ne 2. 11. 2020 kot napačno navaja prvostopenjsko sodišče v točki 2 izpodbijane sodbe, zato tudi določen rok enega leta in šestih mesecev zapora za izpolnitev obsojenčeve premoženjske obveznosti še ni potekel.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZUPJS člen 10, 10/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - družinski člani
Ker se zakonec skladno s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS šteje za osebo, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, se skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 šteje za družinskega člana.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje proti dvema ali več osebam - grdo ravnanje
Nobenega dvoma ni, da udarci v predel glave in po telesu z varnostnim trikotnikom predstavljajo grdo ravnanje, saj gre za poseg v telesno celovitost druge osebe. Obdolženec oškodovancema - torej dvema osebama, ni le resno zagrozil, da bo napadel njuno telo, ampak je v konkretnem primeru svojo grožnjo dejansko uresničil in ju tudi napadel. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila resna grožnja vsebovana že v samem napadu, kar pa v dani situaciji, ko torej ni šlo zgolj za abstraktno ogrozitveno, temveč z vidika duševne in telesne celovitosti ter osebnega dostojanstva, za poškodbeno kaznivo dejanje, odkazuje na logičen zaključek, da je postopanje obdolženca predstavljalo ravnanje resne grožnje, ki je bilo dano z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja in je bilo objektivno zmožno doseči občutek ogroženosti posameznika in ki je pri obeh oškodovancih (vsled nepričakovanega fizičnega napada, ko sta bila deležna obdolženčevih udarcev z varnostnim trikotnikom po glavi in telesu) tudi ustvarila občutek prestrašenosti in vznemirjenosti.
spor o prenehanju delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - nezmožnost za delo - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - stroški postopka
Izbris samostojnega podjetnika A. A. s. p. iz registra in s tem prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika nima nobenega vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke A. A. Ker sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt in s tem nosilec istih pravic in obveznosti, je toženec dolžan tožnici plačati dolgovani znesek iz časa, ko je bil v registru vpisan kot samostojni podjetnik.
ZPPSL člen 146, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 147/5, 148.
stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - pravno nasledstvo izbrisane družbe - stečajna masa - prodaja dolžnika kot pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik šele v pritožbi trdi, da sporni nepremičnini nista bili zajeti v prodajo dolžnika kot pravne osebe, o čemer naj bi se sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v spis St St 000/99. Ker pritožnik tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel, niti ne trdi, da tega ni mogel storiti brez svoje krivde, in ker iz zgoraj navedenih določb 146. - 148. člena ZPPSL izhaja, da v primeru prodaje dolžnika kot pravne osebe kupec postane lastnik celotnega premoženja pravne osebe, pritožbeno sodišče njegovih navedb ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZDavP-2 člen 102, 102/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 287, 287/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - vročitev s fikcijo - nevložitev ugovora - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - omejeni pritožbeni razlogi - domneva o insolventnosti dolžnika - dokazovanje nasprotnega - dogovor o odlogu plačila - dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika - neprimeren dokaz
Ker je družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen, družbenik s pritožbo ne more uveljavljati pritožbenega razloga nevročitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku.
O odlogu ali obročnem plačilu se po ZDavP-2 odloča na podlagi vložene vloge davčnega zavezanca pri davčnem organu, o kateri se odloči z odločbo, na kar v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja predlagateljica stečajnega postopka z istočasno navedbo, da iz njenih knjigovodskih evidenc izhaja, da dolžnik v letu 2022 ni vložil nobene vloge za odlog oziroma obročno plačilo. Tako se izkaže, da glede na določbe ZDavP-2 pritožnik ne more uspeti s trditvami o z upnico dogovorjenem odlogu plačila davčnih obveznosti in ponujenim dokazom lastnega zaslišanja.
Da je glede pasivne legitimacije v predmetnem in primerljivih sporih oz. pri vprašanju, kdo je zavezanec za plačilo storitev javnih gospodarskih služb, pomembno, kdo je dejanski uporabnik teh storitev, jasno izhaja iz stališč, ki jih je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 58/2018 z dne 5. 9. 2019 in ki so po oceni pritožbenega sodišča uporabljiva tudi v predmetnem gospodarskem sporu. Tako je revizijsko sodišče pojasnilo, da zakon (v konkretnem primeru Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o varstvu okolja) ne vsebuje meril ali podrobnejše razlage glede določitve zavezancev za plačilo javnih gospodarskih služb - uporabnikov. Pojem "uporabnik" je širok in kot tak dopušča, da se status dejanskega uporabnika gospodarske javne službe (v primeru spora o tem vprašanju) ugotavlja v vsakem konkretnem primeru. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da tudi predhodno citirana določba 3. točke 2. člena Uredbe zavezanca opredeljuje kot "fizično ali pravno osebo, ki je uporabnik storitve", kar v luči pravkar obrazloženega brez dvoma nakazuje na dejanskega uporabnika (in ne na nekoga, ki je kot uporabnik zaveden v evidenci, čeprav v resnici ni uporabnik).
Posledice, ki evidentiranega uporabnika (ki ni več dejanski uporabnik storitev) zadenejo v primeru opustitve dolžnosti poskrbeti za ustrezno spremembo oz. uskladitev uporabnika v evidencah, tako niso v tem, da je (oz. da ostane) zavezan za plačilo storitev, ampak so kvečjemu v njegovi odškodninski odgovornosti, v kolikor tretjemu (npr. tožnici) nastane kakšna škoda, ker je ravnala v skladu z evidentiranim stanjem, zanašajoč se na njegovo pravilnost in usklajenost.
Zakon o dopolnitvi zakona o pravdnem postopku (1980) člen 111, 111/3, 210, 210/2, 210/3.
tek rokov - objektivni rok - prekinitev teka roka - tek rokov v času sodnih počitnic - mirovanje postopka
Tožeča stranka pritožbeno neutemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji štirimesečnega roka, do izteka katerega bi stranki morali predlagati nadaljevanje postopka, da bi se izognili fikciji umika tožbe, spregledalo določilo 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic v zadevah, ki niso nujne, procesni roki ne tečejo (četrti odstavek 83. člena ZS).
predlog za izdajo začasne odredbe - stroški upravljanja - poplačilo iz stečajne mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - tekoči stroški stečajnega postopka - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - nastanek neznatne škode - razdelitev posebne razdelitvene mase
Vse nepremičnine, s katerimi upravlja tožeča stranka in v povezavi s katerimi nastajajo stroški, ki so predmet tega postopka, so obremenjene z ločitvenimi pravicami upnikov in predstavljajo posebno stečajno maso. Stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja so stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se izplačila teh stroškov lahko opravijo šele na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Stroški upravljanja, tudi posebne stečajne mase (6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), so tekoči stroški stečajnega postopka, ki se poplačujejo ob zapadlosti. Le v kolikor v splošni stečajni masi denarnih sredstev za poplačilo teh stroškov ni, je izplačilo teh odloženo do pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Pri izdelavi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa se ti stroški upoštevajo tako, da se odštejejo od denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP).
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve, katere plačilo zahteva v tem postopku, onemogočena ali precej otežena niti, da bo tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj dejstvo, da v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 4. 2. 2020 za dve parkirni mesti niso bili obračunani stroški tožeče stranke, še ne dokazuje, da tožena stranka zavestno ravna v smeri, da bi tožeči stranki onemogočila poplačilo njene terjatve, glede na to, da je bila tožena stranka ob začetku stečajnega postopka lastnica 114 parkirišč, več poslovnih prostorov, 3 shramb, kolesarnice in 8 arhivov, stroški tožeče stranke pa so bili v vseh drugih končnih načrtih razdelitve upoštevani.
Pritožnica si zmotno razlaga pravilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ko trdi, da po poplačilu ločitvenih upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika, zavarovanega z ločitveno pravico, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ne bo več mogla uveljavljati svojih terjatev zoper stečajnega dolžnika (toženo stranko). Ker se stroški posebne stečajne mase poplačajo pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase, tožeči stranki ne grozi neposredna nevarnost, da njena obveznost ne bo poplačana.
krivdni razlog za nastanek stroškov - stroški detektiva - vročitev pisanj - nesprejem pisemskih pošiljk
Ker torej obdolženec sodnih pisanj ni prevzemal, temveč je vsa obvestila - sprva pošte, za tem pa še sodnega kurirja - preprosto ignoriral, je bila potrebna vročitev obtožnice po detektivski agenciji. Posledično gre nedvomno za stroške, ki jih je obdolženec povzročil po svoji krivdi.