Ob dejstvu, da sta si tožnikova izpoved in ugotovitev izvedenca, glede obsega nematerialne škode iz naslova telesnih bolečin, nasprotni in da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe zapisalo, da verjame obema, obeh izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo in sploh ni sprejelo dejanskega zaključka o intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, ki jih je trpel tožnik, zaradi česar ni mogoče preizkusiti materialno pravne pravilnosti določene odškodnine, to pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Tožnica (Odvetniška zbornica Slovenije) zahteva plačilo denarne kazni in povprečnine, ki je bila tožencu naložena s pravnomočno odločbo disciplinske komisije I. stopnje. V skladu z določbo 71. člena ZOdv in 91. člena Statuta odvetniške zbornice Slovenije je takšna odločba izvršljiva. Presoja izvršljive odločbe tožnice oz. njene disciplinske komisije ne terja, pa tudi ne dopušča še posebne ocene sodišča v pravdnem postopku, ali je tožbeni zahtevek iz mandatne tožbe utemeljen, temveč izvršitev, upoštevaje določbe ZOdv in statuta tožeče stranke.
Logična predpostavka pasivnosti enega družbenika je seveda aktivnost najmanj enega drugega družbenika. Ker v enoosebnih družbah z omejeno odgovornostjo drugih družbenikov ni, je že po naravi izključeno, da bi jim bilo mogoče priznati status pasivnega družbenika.
nasprotna izvršba - načelo dispozitivnosti - odprava, sprememba ali razveljavitev izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ni prekoračilo zahtevka dolžnika, saj načela dispozitivnosti z delno ugoditvijo zahtevku ni mogoče prekršiti.
začasna odredba - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - odtujevanje nepremičnin - zmanjšanje premoženja - smiselna uporaba ZPP - narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi
Ker je ugovor dolžnika pravno sredstvo, vezano na predpostavko pravočasne vložitve, je bil pritožnik z vročitvijo ugovora dne 10. 01. 2008 seznanjen z argumenti obrambe proti sklepu o začasni odredbi. Narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi tako niti nima enakega pomena kot glavna obravnava v pravdnem postopku, na kateri stranke smejo navajati nova dejstva in dokaze. Smiselna uporaba 280. člena ZPP že zato po prepričanju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne pride v poštev.
Uveljavitev vtoževane terjatve zaradi spornega odtujevanja nepremičnin ne bo onemogočena, ker gre le navidez za zmanjševanje premoženja. Premoženje tretje tožene stranke je v enaki meri že zmanjšano z zapadlimi terjatvami kreditodajalke, ker so zavarovane s hipotekami na spornem premoženju. Prodane nepremičnine sicer res ne bodo več tvorile sredstev tretje tožene stranke, vendar premoženje, gledano kot celota, s prodajo v prid in zaradi poplačila zapadlih terjatev, katerih plačilo je zavarovano prav s prodanimi nepremičninami, ne bo dodatno zmanjšano.
Toženec je neupravičeno zadržal plačilo zapadlih obveznosti iz najemnine, ker je to storil na podlagi dejstva, da je toženca opozarjal pisno na dolžnost izpolnitve njegovih obveznosti pri vzdrževanju stanovanja, ni pa o pomanjkljivostih stanovanja obvestil ustrezne inšpekcije, ki bi morebiti izdala odločbo tožniku in bi ob morebitni tožnikovi neizvršitvi inšpekcijske odločbe ta popravila izvedel toženec sam na svoje stroške. Le v tem primeru bi upravičeno zadržal znesek teh stroškov oz. ga pobotal s tožnikovo terjatvijo iz naslova najemnine.
ZOR člen 70, 70/1, 79, 79/1, 80, 80/2, 104/1, 105, 109, 123, 125, 214, 70, 70/1, 79, 79/1, 80, 80/2, 104/1, 105, 109, 123, 125, 214. ZGD člen 416, 416/3. ZGD-1 člen 481, 481/3, 481, 481/3.
ničnost - vrnitveni zahtevek - obličnost - ara - ugovor ogroženosti - sankcije v zvezi z aro - prenos poslovnega deleža - pogodba o prenosu poslovnega deleža - materialno procesno vodstvo
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR).
Trditve tožeče stranke, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR).
ZPIZ-1 člen 8, 15, 58, 178, 178/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 2/1. ZUstS člen 48. ZST člen 3.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost
Tožnik, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino in opravlja odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, ima, ob upoštevanju enakega obravnavanja zavarovancev in po načelu enakosti pred zakonom, pravico do delne pokojnine, kljub temu da zakon pravice do delne pokojnine za samozaposlene po poteku roka za odpravo neustavnosti, ki ga je ob ugotoviti neskladja 1. odstavka 58. člena in 2. odstavka 178. člena ZPIZ-1 z ustavo določilo ustavno sodišče, ni uredil.
ZPP člen 133, 133. OZ člen 101, 101/1, 481, 481/1, 101, 101/1, 481, 481/1.
kupna pogodba - stvarne napake - garancija - zamenjava stvari - generična stvar - individualno določena stvar
Tožbeni zahtevek iz naslova garancije ni neutemeljen zato, ker ima kupljeni avtomobil, katerega zamenjavo uveljavlja prva tožeča stranka, značilnosti individualno določene stvari. Bistvo garancije, ki jo mora izdati prodajalec kakšnega stroja, motorja, kakšnega aparata ali drugih podobnih stvari za brezhibno delovanje stvari v določenem času, se kaže ravno v možnosti zahtevka na izročitev druge stvari, ki brezhibno deluje, če do popravila kupljene stvari v primernem roku ni prišlo (prim. 1. odst. 481. čl. OZ). Ob razlagi, za katero se zavzema pritožnik, bi to možnost odvzeli kupcu vedno, ko bi bil na primer kupljeni motor individualiziran na način, ki mu v stvarnem pravu daje pomen individualno določene stvari. Na ta način bi bilo bistveno okrnjeno varstvo kupca z obveznostjo prodajalca, da garantira kupcu za brezhibno delovanje stvari v določenem časovnem obdobju tudi tako, da zamenja na primer kupljeni motor, če napake ni mogel v primernem roku odpraviti.
Obveznost prodajalca (in proizvajalca), da zamenja stvar z napako s stvarjo, ki brezhibno deluje, tako pomeni, da mora prodajalec (proizvajalec) kupcu nadomestiti na primer individualno določeni motor z motorjem, ki v bistvenih značilnostih ustreza tipu kupljenega motorja.
Zakonski zahtevi glede izrednih pravnih sredstev ustreza tisto pooblastilo, ki je novo (časovno mora izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva), poleg tega pa mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 (BU) člen 33, 33/1, 38.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - Bruseljska uredba - neposredna uporaba - postopek potrjevanja izvršljivosti tuje sodne odločbe
Pritožbeno sodišče opozarja (glede na to, da gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova), da BU pojma izvršitve tuje sodne odločbe izrecno ne ureja, pač pa ureja (členi od 38 do 52) postopek potrjevanja (razglasitve) izvršljivosti tuje sodne odločbe. O tem potrjevanju pa ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v postopku izvršbe, ampak je nujno predhodno izpeljati poseben (sicer zelo poenostavljen) postopek priznanja izvršljivosti.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo nesporno dejstvo, da je večina dedičev že dne 7. 1. 1999 in 25. 2. 1999 podala dedne izjave, s katerimi so odstopili svoje dedne deleže pritožniku, da so bile te izjave dane (samo) v zvezi s premoženjem, ki je bil tedaj predmet dedovanja, in sicer s sklepom o dedovanju z dne 15. 3. 2001 (po delni denacionalizacijski odločbi, ki je vračala določene nepremičnine v naravi), ne pa tudi v zvezi denacionaliziranim premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Dediči niso mogli izgubiti svojih pravic, ki jim gredo po samem zakonu, češ da so bili premalo skrbni. Svojo voljo so lahko oblikovali le glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v trenutku njihove izjave, to pa je bilo le delno vrnjeno premoženje. Usoda ostalega premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, je bila tedaj tudi še neznana, negotova. Če se njihova izjava izrecno ni nanašala tudi na to premoženje, ni podlage, da se jo tako razlaga.
Na podlagi dejstva, da je tretjetožena stranka prevzela v upravljanje bencinski servis, je bila dolžna hkrati prevzeti tudi vse delavce, ki so opravljali delo na tem bencinskem servisu.
Pri popravi sodbe (sklepa) gre lahko le za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju. S popravo ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z odpovednim razlogom – obvestilo o nameravani odpovedi
Ker se je tožena stranka s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila najkasneje, ko je izdala obvestilo o nameravani odpovedi, bi ravnala zakonito le, če bi odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh.
Navedba pravne kvalifikacije ni obvezna sestavina tožbe, če pa je ta navedena, sodišče nanjo ni vezano. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo pravdni stranki v pravdi ponudita. Izpovedi prič ponujajo le dokaz in ne navedb trditev pravdnih strank, zato ne morejo nadomestiti trditvenega bremena stranke v pravdi.
ZZZDR člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48, 47, 47-1, 48.
darilo - pravni posli med zakoncema - pogodbe med zakoncema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost
Strogi obličnostni zahtevi iz 1. točke 47. člena ZN morajo zadostiti tisti posli, ki pomembneje posegajo v premoženjska razmerja med zakoncema. Darilo avtomobila ni tak posel.
kazenska sankcija - stranska kazen - izgon tujca iz države - kršitev kazenskega zakona - prošnja za azil
S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolženemu, ob glavni izreklo še stransko kazen izgona tujca iz države, v času ko je ta podal prošnjo za azil ni prekoračilo nobenega zakonskega pooblastila (5. točka 372. člena ZKP).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0002137
ZD člen 28, 34, 35. ZPP člen 108, 180, 273.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - sklepčnost tožbe
Tožbeni zahtevek za vrnitev premoženja (darila) v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža mora biti določen, le tak pa je, če tožba vsebuje tudi vsa pravnorelevantna dejstva za izračun nujnega deleža.