Uredba Sveta ES št. 44/2001 (BU) člen 33, 33/1, 38.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - Bruseljska uredba - neposredna uporaba - postopek potrjevanja izvršljivosti tuje sodne odločbe
Pritožbeno sodišče opozarja (glede na to, da gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova), da BU pojma izvršitve tuje sodne odločbe izrecno ne ureja, pač pa ureja (členi od 38 do 52) postopek potrjevanja (razglasitve) izvršljivosti tuje sodne odločbe. O tem potrjevanju pa ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v postopku izvršbe, ampak je nujno predhodno izpeljati poseben (sicer zelo poenostavljen) postopek priznanja izvršljivosti.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 58, 178, 178/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 2/1. ZUstS člen 48. ZST člen 3.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost
Tožnik, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino in opravlja odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, ima, ob upoštevanju enakega obravnavanja zavarovancev in po načelu enakosti pred zakonom, pravico do delne pokojnine, kljub temu da zakon pravice do delne pokojnine za samozaposlene po poteku roka za odpravo neustavnosti, ki ga je ob ugotoviti neskladja 1. odstavka 58. člena in 2. odstavka 178. člena ZPIZ-1 z ustavo določilo ustavno sodišče, ni uredil.
Tožnica (Odvetniška zbornica Slovenije) zahteva plačilo denarne kazni in povprečnine, ki je bila tožencu naložena s pravnomočno odločbo disciplinske komisije I. stopnje. V skladu z določbo 71. člena ZOdv in 91. člena Statuta odvetniške zbornice Slovenije je takšna odločba izvršljiva. Presoja izvršljive odločbe tožnice oz. njene disciplinske komisije ne terja, pa tudi ne dopušča še posebne ocene sodišča v pravdnem postopku, ali je tožbeni zahtevek iz mandatne tožbe utemeljen, temveč izvršitev, upoštevaje določbe ZOdv in statuta tožeče stranke.
Toženec je neupravičeno zadržal plačilo zapadlih obveznosti iz najemnine, ker je to storil na podlagi dejstva, da je toženca opozarjal pisno na dolžnost izpolnitve njegovih obveznosti pri vzdrževanju stanovanja, ni pa o pomanjkljivostih stanovanja obvestil ustrezne inšpekcije, ki bi morebiti izdala odločbo tožniku in bi ob morebitni tožnikovi neizvršitvi inšpekcijske odločbe ta popravila izvedel toženec sam na svoje stroške. Le v tem primeru bi upravičeno zadržal znesek teh stroškov oz. ga pobotal s tožnikovo terjatvijo iz naslova najemnine.
začasna odredba - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - odtujevanje nepremičnin - zmanjšanje premoženja - smiselna uporaba ZPP - narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi
Ker je ugovor dolžnika pravno sredstvo, vezano na predpostavko pravočasne vložitve, je bil pritožnik z vročitvijo ugovora dne 10. 01. 2008 seznanjen z argumenti obrambe proti sklepu o začasni odredbi. Narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi tako niti nima enakega pomena kot glavna obravnava v pravdnem postopku, na kateri stranke smejo navajati nova dejstva in dokaze. Smiselna uporaba 280. člena ZPP že zato po prepričanju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne pride v poštev.
Uveljavitev vtoževane terjatve zaradi spornega odtujevanja nepremičnin ne bo onemogočena, ker gre le navidez za zmanjševanje premoženja. Premoženje tretje tožene stranke je v enaki meri že zmanjšano z zapadlimi terjatvami kreditodajalke, ker so zavarovane s hipotekami na spornem premoženju. Prodane nepremičnine sicer res ne bodo več tvorile sredstev tretje tožene stranke, vendar premoženje, gledano kot celota, s prodajo v prid in zaradi poplačila zapadlih terjatev, katerih plačilo je zavarovano prav s prodanimi nepremičninami, ne bo dodatno zmanjšano.
Logična predpostavka pasivnosti enega družbenika je seveda aktivnost najmanj enega drugega družbenika. Ker v enoosebnih družbah z omejeno odgovornostjo drugih družbenikov ni, je že po naravi izključeno, da bi jim bilo mogoče priznati status pasivnega družbenika.
nasprotna izvršba - načelo dispozitivnosti - odprava, sprememba ali razveljavitev izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ni prekoračilo zahtevka dolžnika, saj načela dispozitivnosti z delno ugoditvijo zahtevku ni mogoče prekršiti.
Zakonski zahtevi glede izrednih pravnih sredstev ustreza tisto pooblastilo, ki je novo (časovno mora izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva), poleg tega pa mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Ob dejstvu, da sta si tožnikova izpoved in ugotovitev izvedenca, glede obsega nematerialne škode iz naslova telesnih bolečin, nasprotni in da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe zapisalo, da verjame obema, obeh izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo in sploh ni sprejelo dejanskega zaključka o intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, ki jih je trpel tožnik, zaradi česar ni mogoče preizkusiti materialno pravne pravilnosti določene odškodnine, to pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
ZOR člen 70, 70/1, 79, 79/1, 80, 80/2, 104/1, 105, 109, 123, 125, 214, 70, 70/1, 79, 79/1, 80, 80/2, 104/1, 105, 109, 123, 125, 214. ZGD člen 416, 416/3. ZGD-1 člen 481, 481/3, 481, 481/3.
ničnost - vrnitveni zahtevek - obličnost - ara - ugovor ogroženosti - sankcije v zvezi z aro - prenos poslovnega deleža - pogodba o prenosu poslovnega deleža - materialno procesno vodstvo
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR).
Trditve tožeče stranke, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR).
ZPP člen 133, 133. OZ člen 101, 101/1, 481, 481/1, 101, 101/1, 481, 481/1.
kupna pogodba - stvarne napake - garancija - zamenjava stvari - generična stvar - individualno določena stvar
Tožbeni zahtevek iz naslova garancije ni neutemeljen zato, ker ima kupljeni avtomobil, katerega zamenjavo uveljavlja prva tožeča stranka, značilnosti individualno določene stvari. Bistvo garancije, ki jo mora izdati prodajalec kakšnega stroja, motorja, kakšnega aparata ali drugih podobnih stvari za brezhibno delovanje stvari v določenem času, se kaže ravno v možnosti zahtevka na izročitev druge stvari, ki brezhibno deluje, če do popravila kupljene stvari v primernem roku ni prišlo (prim. 1. odst. 481. čl. OZ). Ob razlagi, za katero se zavzema pritožnik, bi to možnost odvzeli kupcu vedno, ko bi bil na primer kupljeni motor individualiziran na način, ki mu v stvarnem pravu daje pomen individualno določene stvari. Na ta način bi bilo bistveno okrnjeno varstvo kupca z obveznostjo prodajalca, da garantira kupcu za brezhibno delovanje stvari v določenem časovnem obdobju tudi tako, da zamenja na primer kupljeni motor, če napake ni mogel v primernem roku odpraviti.
Obveznost prodajalca (in proizvajalca), da zamenja stvar z napako s stvarjo, ki brezhibno deluje, tako pomeni, da mora prodajalec (proizvajalec) kupcu nadomestiti na primer individualno določeni motor z motorjem, ki v bistvenih značilnostih ustreza tipu kupljenega motorja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z odpovednim razlogom – obvestilo o nameravani odpovedi
Ker se je tožena stranka s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila najkasneje, ko je izdala obvestilo o nameravani odpovedi, bi ravnala zakonito le, če bi odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen pogoj iz 1. odst. 110. čl. ZDR – da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni možno nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. To ne pomeni, da morajo biti te okoliščine in ti interesi navedeni v odpovedi, temveč, da se kot pravni standard ugotavljajo v postopku pred sodiščem. Ker pa tožena stranka niti v postopku pred sodiščem ni navedla, kakšne so te okoliščine in ti interesi, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, presojana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZZZDR člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48, 47, 47-1, 48.
darilo - pravni posli med zakoncema - pogodbe med zakoncema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost
Strogi obličnostni zahtevi iz 1. točke 47. člena ZN morajo zadostiti tisti posli, ki pomembneje posegajo v premoženjska razmerja med zakoncema. Darilo avtomobila ni tak posel.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok - neprava obnova postopka
ZPIZ-1 pravnega inštituta neprave obnove postopka, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ, ne pozna več, zato je obnova postopka možna le ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZUP. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka glede prevedbe akontacije vojaške starostne pokojnine v pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ na podlagi obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi) vložil po preteku treh let od dokončnosti odločbe, katere obnovitev predlaga, je predlog prepozen in ga je toženec utemeljeno zavrgel.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46.
sodni cenilec - stroški - poskus ogleda
Sodni cenilec je zgolj navedel, da je opravil dva neuspešna obiska, medtem ko ni zatrjeval, da bi opravil tudi ogled. Pravilnik pa poskusa ogleda ne določa oz. ne ovrednoti, ampak ovrednoti le ogled.
Na podlagi dejstva, da je tretjetožena stranka prevzela v upravljanje bencinski servis, je bila dolžna hkrati prevzeti tudi vse delavce, ki so opravljali delo na tem bencinskem servisu.
ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/1, 158, 158/1, 188, 188/1.
umik tožbe - vročitev umika - pravdni stroški
Tožnica je umaknila tožbo še preden je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, zato se slednja še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Ker je tožnica umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ji mora tožena stranka povrniti potrebne pravdne stroške, pri čemer ni mogoče razpravljati o utemeljenosti zahtevka kot o predhodnem vprašanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožena stranka je tožnici, ki je pri opravljanju inventure podrejenima delavcema podala nezakonito navodilo, da naj potrdita zalogo izdelkov po računalniškem stanju, čeprav takšnega števila izdelkov dejansko ni bilo na zalogi, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Njeno ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.