ZLS člen 21, 24, 21, 24. ZIZ člen 149, 149/1, 149/2, 149, 149/1, 149/2. ZVO-1 člen 112, 113, 149, 112, 113, 149. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
predmet izvršbe - denarna sredstva občine - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - naloge občine - okoljske dajatve
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo narave okoljske dajatve, za katero je dolžnik predlagal omejitev izvršbe, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Navedba pravne kvalifikacije ni obvezna sestavina tožbe, če pa je ta navedena, sodišče nanjo ni vezano. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo pravdni stranki v pravdi ponudita. Izpovedi prič ponujajo le dokaz in ne navedb trditev pravdnih strank, zato ne morejo nadomestiti trditvenega bremena stranke v pravdi.
Pri popravi sodbe (sklepa) gre lahko le za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju. S popravo ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve.
ZZZDR člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48, 47, 47-1, 48.
darilo - pravni posli med zakoncema - pogodbe med zakoncema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost
Strogi obličnostni zahtevi iz 1. točke 47. člena ZN morajo zadostiti tisti posli, ki pomembneje posegajo v premoženjska razmerja med zakoncema. Darilo avtomobila ni tak posel.
Na podlagi dejstva, da je tretjetožena stranka prevzela v upravljanje bencinski servis, je bila dolžna hkrati prevzeti tudi vse delavce, ki so opravljali delo na tem bencinskem servisu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - poskusno delo
V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik prejel v okviru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po določbi 90. člena ZDR, je določilo o poskusnem delu nično. Zato mu na tej podlagi ni bilo mogoče zakonito izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
KZ člen 99, 99/2, 227, 227/1, 99, 99/2, 227, 227/1. ZObr člen 88, 88/3, 88/7, 88, 88/3, 88/7.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - pogojna obsodba
Določbe 5. alineje 3. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 88. člena Zobr, ki predvideva izdajo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je delavec obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti, ker je bil tožnik v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije pravnomočno pogojno obsojen. Glede na določbo 2. odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma mu je bila kazen odpuščena.
Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti.
Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožena stranka je tožnici, ki je pri opravljanju inventure podrejenima delavcema podala nezakonito navodilo, da naj potrdita zalogo izdelkov po računalniškem stanju, čeprav takšnega števila izdelkov dejansko ni bilo na zalogi, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Njeno ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo nesporno dejstvo, da je večina dedičev že dne 7. 1. 1999 in 25. 2. 1999 podala dedne izjave, s katerimi so odstopili svoje dedne deleže pritožniku, da so bile te izjave dane (samo) v zvezi s premoženjem, ki je bil tedaj predmet dedovanja, in sicer s sklepom o dedovanju z dne 15. 3. 2001 (po delni denacionalizacijski odločbi, ki je vračala določene nepremičnine v naravi), ne pa tudi v zvezi denacionaliziranim premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Dediči niso mogli izgubiti svojih pravic, ki jim gredo po samem zakonu, češ da so bili premalo skrbni. Svojo voljo so lahko oblikovali le glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v trenutku njihove izjave, to pa je bilo le delno vrnjeno premoženje. Usoda ostalega premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, je bila tedaj tudi še neznana, negotova. Če se njihova izjava izrecno ni nanašala tudi na to premoženje, ni podlage, da se jo tako razlaga.
Leasingodajalec v primeru odpovedi pogodbe ne more dobiti več, kot bi dobil, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
Ker se dejansko stanje v postopku izdaje zamudne sodbe ne ugotavlja, je tožnikova obveznost, da že v tožbi navede vsa pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo uveljavljeni tožbeni zahtevek v celoti, še toliko bolj pomembna.
ZIZ člen 61, 61. ZPP člen 108, 285, 436, 437, 108, 285, 436, 437.
nepopolna tožba - nesklepčna tožba - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Postopek v pravdi se po razveljavitvi sklepa o izvršbi ne vrne v začetno stanje, t.j. stanje ob vložitvi tožbe, pač pa se nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari. Predpostavlja se, da listine, priložene predlogu za izvršbo, vsebujejo dovolj dejstev v zvezi s historičnim dogodkom, ki je podlaga zahtevku, in da je z njim mogoče identificirati terjatev upnika.
ZDR 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Kolektivna pogodba dejavnosti in podjetniška kolektivna pogodba, ki sta v času podaje sporne odpovedi veljali za toženo stranko, sta določali kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev, ne glede na njihovo število. Iz tega razloga bi morala tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici oblikovati kategorije primerljivih delavcev in upoštevati kriterije za določitev presežnega delavca.