redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z odpovednim razlogom – obvestilo o nameravani odpovedi
Ker se je tožena stranka s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila najkasneje, ko je izdala obvestilo o nameravani odpovedi, bi ravnala zakonito le, če bi odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh.
Na podlagi dejstva, da je tretjetožena stranka prevzela v upravljanje bencinski servis, je bila dolžna hkrati prevzeti tudi vse delavce, ki so opravljali delo na tem bencinskem servisu.
KZ člen 99, 99/2, 227, 227/1, 99, 99/2, 227, 227/1. ZObr člen 88, 88/3, 88/7, 88, 88/3, 88/7.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - pogojna obsodba
Določbe 5. alineje 3. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 88. člena Zobr, ki predvideva izdajo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je delavec obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti, ker je bil tožnik v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije pravnomočno pogojno obsojen. Glede na določbo 2. odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma mu je bila kazen odpuščena.
predlog za izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika - nov predlog za izvršbo - sodna taksa za predlog za izvršbo in sklep o izvršbi
Predlog proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi prvega odstavka 25. člena ZIZ je nov predlog za izvršbo in ne predlog za nadaljevanje že dovoljene izvršbe zoper komanditno družbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen pogoj iz 1. odst. 110. čl. ZDR – da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni možno nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. To ne pomeni, da morajo biti te okoliščine in ti interesi navedeni v odpovedi, temveč, da se kot pravni standard ugotavljajo v postopku pred sodiščem. Ker pa tožena stranka niti v postopku pred sodiščem ni navedla, kakšne so te okoliščine in ti interesi, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, presojana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Pri popravi sodbe (sklepa) gre lahko le za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju. S popravo ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve.
ZLS člen 21, 24, 21, 24. ZIZ člen 149, 149/1, 149/2, 149, 149/1, 149/2. ZVO-1 člen 112, 113, 149, 112, 113, 149. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
predmet izvršbe - denarna sredstva občine - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - naloge občine - okoljske dajatve
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo narave okoljske dajatve, za katero je dolžnik predlagal omejitev izvršbe, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti.
Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok - neprava obnova postopka
ZPIZ-1 pravnega inštituta neprave obnove postopka, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ, ne pozna več, zato je obnova postopka možna le ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZUP. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka glede prevedbe akontacije vojaške starostne pokojnine v pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ na podlagi obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi) vložil po preteku treh let od dokončnosti odločbe, katere obnovitev predlaga, je predlog prepozen in ga je toženec utemeljeno zavrgel.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46.
sodni cenilec - stroški - poskus ogleda
Sodni cenilec je zgolj navedel, da je opravil dva neuspešna obiska, medtem ko ni zatrjeval, da bi opravil tudi ogled. Pravilnik pa poskusa ogleda ne določa oz. ne ovrednoti, ampak ovrednoti le ogled.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo nesporno dejstvo, da je večina dedičev že dne 7. 1. 1999 in 25. 2. 1999 podala dedne izjave, s katerimi so odstopili svoje dedne deleže pritožniku, da so bile te izjave dane (samo) v zvezi s premoženjem, ki je bil tedaj predmet dedovanja, in sicer s sklepom o dedovanju z dne 15. 3. 2001 (po delni denacionalizacijski odločbi, ki je vračala določene nepremičnine v naravi), ne pa tudi v zvezi denacionaliziranim premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Dediči niso mogli izgubiti svojih pravic, ki jim gredo po samem zakonu, češ da so bili premalo skrbni. Svojo voljo so lahko oblikovali le glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v trenutku njihove izjave, to pa je bilo le delno vrnjeno premoženje. Usoda ostalega premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, je bila tedaj tudi še neznana, negotova. Če se njihova izjava izrecno ni nanašala tudi na to premoženje, ni podlage, da se jo tako razlaga.
ZIZ člen 61, 61. ZPP člen 108, 285, 436, 437, 108, 285, 436, 437.
nepopolna tožba - nesklepčna tožba - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Postopek v pravdi se po razveljavitvi sklepa o izvršbi ne vrne v začetno stanje, t.j. stanje ob vložitvi tožbe, pač pa se nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari. Predpostavlja se, da listine, priložene predlogu za izvršbo, vsebujejo dovolj dejstev v zvezi s historičnim dogodkom, ki je podlaga zahtevku, in da je z njim mogoče identificirati terjatev upnika.
Leasingodajalec v primeru odpovedi pogodbe ne more dobiti več, kot bi dobil, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
Ker se dejansko stanje v postopku izdaje zamudne sodbe ne ugotavlja, je tožnikova obveznost, da že v tožbi navede vsa pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo uveljavljeni tožbeni zahtevek v celoti, še toliko bolj pomembna.
ZDR 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Kolektivna pogodba dejavnosti in podjetniška kolektivna pogodba, ki sta v času podaje sporne odpovedi veljali za toženo stranko, sta določali kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev, ne glede na njihovo število. Iz tega razloga bi morala tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici oblikovati kategorije primerljivih delavcev in upoštevati kriterije za določitev presežnega delavca.