začasna odredba - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - odtujevanje nepremičnin - zmanjšanje premoženja - smiselna uporaba ZPP - narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi
Ker je ugovor dolžnika pravno sredstvo, vezano na predpostavko pravočasne vložitve, je bil pritožnik z vročitvijo ugovora dne 10. 01. 2008 seznanjen z argumenti obrambe proti sklepu o začasni odredbi. Narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi tako niti nima enakega pomena kot glavna obravnava v pravdnem postopku, na kateri stranke smejo navajati nova dejstva in dokaze. Smiselna uporaba 280. člena ZPP že zato po prepričanju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne pride v poštev.
Uveljavitev vtoževane terjatve zaradi spornega odtujevanja nepremičnin ne bo onemogočena, ker gre le navidez za zmanjševanje premoženja. Premoženje tretje tožene stranke je v enaki meri že zmanjšano z zapadlimi terjatvami kreditodajalke, ker so zavarovane s hipotekami na spornem premoženju. Prodane nepremičnine sicer res ne bodo več tvorile sredstev tretje tožene stranke, vendar premoženje, gledano kot celota, s prodajo v prid in zaradi poplačila zapadlih terjatev, katerih plačilo je zavarovano prav s prodanimi nepremičninami, ne bo dodatno zmanjšano.
nasprotna izvršba – načelo dispozitivnosti – izguba izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ni prekoračilo zahtevka dolžnika, saj načela dispozitivnosti z delno ugoditvijo zahtevku ni mogoče prekršiti.
Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti.
Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.
ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/1, 158, 158/1, 188, 188/1.
umik tožbe - vročitev umika - pravdni stroški
Tožnica je umaknila tožbo še preden je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, zato se slednja še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Ker je tožnica umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ji mora tožena stranka povrniti potrebne pravdne stroške, pri čemer ni mogoče razpravljati o utemeljenosti zahtevka kot o predhodnem vprašanju.
Na podlagi dejstva, da je tretjetožena stranka prevzela v upravljanje bencinski servis, je bila dolžna hkrati prevzeti tudi vse delavce, ki so opravljali delo na tem bencinskem servisu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46.
sodni cenilec - stroški - poskus ogleda
Sodni cenilec je zgolj navedel, da je opravil dva neuspešna obiska, medtem ko ni zatrjeval, da bi opravil tudi ogled. Pravilnik pa poskusa ogleda ne določa oz. ne ovrednoti, ampak ovrednoti le ogled.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožena stranka je tožnici, ki je pri opravljanju inventure podrejenima delavcema podala nezakonito navodilo, da naj potrdita zalogo izdelkov po računalniškem stanju, čeprav takšnega števila izdelkov dejansko ni bilo na zalogi, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Njeno ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - poskusno delo
V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik prejel v okviru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po določbi 90. člena ZDR, je določilo o poskusnem delu nično. Zato mu na tej podlagi ni bilo mogoče zakonito izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
ZLS člen 21, 24, 21, 24. ZIZ člen 149, 149/1, 149/2, 149, 149/1, 149/2. ZVO-1 člen 112, 113, 149, 112, 113, 149. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
predmet izvršbe - denarna sredstva občine - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - naloge občine - okoljske dajatve
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo narave okoljske dajatve, za katero je dolžnik predlagal omejitev izvršbe, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z odpovednim razlogom – obvestilo o nameravani odpovedi
Ker se je tožena stranka s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila najkasneje, ko je izdala obvestilo o nameravani odpovedi, bi ravnala zakonito le, če bi odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh.
KZ člen 99, 99/2, 227, 227/1, 99, 99/2, 227, 227/1. ZObr člen 88, 88/3, 88/7, 88, 88/3, 88/7.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - pogojna obsodba
Določbe 5. alineje 3. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 88. člena Zobr, ki predvideva izdajo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je delavec obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti, ker je bil tožnik v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije pravnomočno pogojno obsojen. Glede na določbo 2. odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma mu je bila kazen odpuščena.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo nesporno dejstvo, da je večina dedičev že dne 7. 1. 1999 in 25. 2. 1999 podala dedne izjave, s katerimi so odstopili svoje dedne deleže pritožniku, da so bile te izjave dane (samo) v zvezi s premoženjem, ki je bil tedaj predmet dedovanja, in sicer s sklepom o dedovanju z dne 15. 3. 2001 (po delni denacionalizacijski odločbi, ki je vračala določene nepremičnine v naravi), ne pa tudi v zvezi denacionaliziranim premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Dediči niso mogli izgubiti svojih pravic, ki jim gredo po samem zakonu, češ da so bili premalo skrbni. Svojo voljo so lahko oblikovali le glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v trenutku njihove izjave, to pa je bilo le delno vrnjeno premoženje. Usoda ostalega premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, je bila tedaj tudi še neznana, negotova. Če se njihova izjava izrecno ni nanašala tudi na to premoženje, ni podlage, da se jo tako razlaga.
ZZZDR člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48, 47, 47-1, 48.
darilo - pravni posli med zakoncema - pogodbe med zakoncema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost
Strogi obličnostni zahtevi iz 1. točke 47. člena ZN morajo zadostiti tisti posli, ki pomembneje posegajo v premoženjska razmerja med zakoncema. Darilo avtomobila ni tak posel.
Navedba pravne kvalifikacije ni obvezna sestavina tožbe, če pa je ta navedena, sodišče nanjo ni vezano. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo pravdni stranki v pravdi ponudita. Izpovedi prič ponujajo le dokaz in ne navedb trditev pravdnih strank, zato ne morejo nadomestiti trditvenega bremena stranke v pravdi.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok - neprava obnova postopka
ZPIZ-1 pravnega inštituta neprave obnove postopka, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ, ne pozna več, zato je obnova postopka možna le ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZUP. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka glede prevedbe akontacije vojaške starostne pokojnine v pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ na podlagi obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi) vložil po preteku treh let od dokončnosti odločbe, katere obnovitev predlaga, je predlog prepozen in ga je toženec utemeljeno zavrgel.
ZObr člen 88, 88/3, 88/7, KZ člen 99, 99/2, 227, 227/1.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - pogojna obsodba
Določbe 5. alineje 3. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 88. člena Zobr, ki predvideva izdajo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je delavec obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti, ker je bil tožnik v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije pravnomočno pogojno obsojen. Glede na določbo 2. odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma mu je bila kazen odpuščena.
Voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, ni upravičen niti do odškodnine za premoženjsko niti za nepremoženjsko škodo. Pri tem je nepomembno, ali je prometno nesrečo povzročil s svojim ali s tujim vozilom.
Pri popravi sodbe (sklepa) gre lahko le za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju. S popravo ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen pogoj iz 1. odst. 110. čl. ZDR – da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni možno nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. To ne pomeni, da morajo biti te okoliščine in ti interesi navedeni v odpovedi, temveč, da se kot pravni standard ugotavljajo v postopku pred sodiščem. Ker pa tožena stranka niti v postopku pred sodiščem ni navedla, kakšne so te okoliščine in ti interesi, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, presojana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - poskusno delo
V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik prejel v okviru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po določbi 90. člena ZDR, je določilo o poskusnem delu nično. Zato mu na tej podlagi ni bilo mogoče zakonito izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.