Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti.
Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.
ZZZDR člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48, 47, 47-1, 48.
darilo - pravni posli med zakoncema - pogodbe med zakoncema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost
Strogi obličnostni zahtevi iz 1. točke 47. člena ZN morajo zadostiti tisti posli, ki pomembneje posegajo v premoženjska razmerja med zakoncema. Darilo avtomobila ni tak posel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen pogoj iz 1. odst. 110. čl. ZDR – da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni možno nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. To ne pomeni, da morajo biti te okoliščine in ti interesi navedeni v odpovedi, temveč, da se kot pravni standard ugotavljajo v postopku pred sodiščem. Ker pa tožena stranka niti v postopku pred sodiščem ni navedla, kakšne so te okoliščine in ti interesi, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, presojana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - poskusno delo
V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik prejel v okviru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po določbi 90. člena ZDR, je določilo o poskusnem delu nično. Zato mu na tej podlagi ni bilo mogoče zakonito izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
predlog za izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika - nov predlog za izvršbo - sodna taksa za predlog za izvršbo in sklep o izvršbi
Predlog proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi prvega odstavka 25. člena ZIZ je nov predlog za izvršbo in ne predlog za nadaljevanje že dovoljene izvršbe zoper komanditno družbo.
Na podlagi dejstva, da je tretjetožena stranka prevzela v upravljanje bencinski servis, je bila dolžna hkrati prevzeti tudi vse delavce, ki so opravljali delo na tem bencinskem servisu.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0002137
ZD člen 28, 34, 35. ZPP člen 108, 180, 273.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - sklepčnost tožbe
Tožbeni zahtevek za vrnitev premoženja (darila) v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža mora biti določen, le tak pa je, če tožba vsebuje tudi vsa pravnorelevantna dejstva za izračun nujnega deleža.
kazenska sankcija - stranska kazen - izgon tujca iz države - kršitev kazenskega zakona - prošnja za azil
S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolženemu, ob glavni izreklo še stransko kazen izgona tujca iz države, v času ko je ta podal prošnjo za azil ni prekoračilo nobenega zakonskega pooblastila (5. točka 372. člena ZKP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožena stranka je tožnici, ki je pri opravljanju inventure podrejenima delavcema podala nezakonito navodilo, da naj potrdita zalogo izdelkov po računalniškem stanju, čeprav takšnega števila izdelkov dejansko ni bilo na zalogi, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Njeno ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z odpovednim razlogom – obvestilo o nameravani odpovedi
Ker se je tožena stranka s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila najkasneje, ko je izdala obvestilo o nameravani odpovedi, bi ravnala zakonito le, če bi odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh.
ZLS člen 21, 24, 21, 24. ZIZ člen 149, 149/1, 149/2, 149, 149/1, 149/2. ZVO-1 člen 112, 113, 149, 112, 113, 149. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
predmet izvršbe - denarna sredstva občine - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - naloge občine - okoljske dajatve
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo narave okoljske dajatve, za katero je dolžnik predlagal omejitev izvršbe, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 61, 61. ZPP člen 108, 285, 436, 437, 108, 285, 436, 437.
nepopolna tožba - nesklepčna tožba - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Postopek v pravdi se po razveljavitvi sklepa o izvršbi ne vrne v začetno stanje, t.j. stanje ob vložitvi tožbe, pač pa se nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari. Predpostavlja se, da listine, priložene predlogu za izvršbo, vsebujejo dovolj dejstev v zvezi s historičnim dogodkom, ki je podlaga zahtevku, in da je z njim mogoče identificirati terjatev upnika.
Leasingodajalec v primeru odpovedi pogodbe ne more dobiti več, kot bi dobil, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
Ker se dejansko stanje v postopku izdaje zamudne sodbe ne ugotavlja, je tožnikova obveznost, da že v tožbi navede vsa pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo uveljavljeni tožbeni zahtevek v celoti, še toliko bolj pomembna.
ZDR 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Kolektivna pogodba dejavnosti in podjetniška kolektivna pogodba, ki sta v času podaje sporne odpovedi veljali za toženo stranko, sta določali kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev, ne glede na njihovo število. Iz tega razloga bi morala tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici oblikovati kategorije primerljivih delavcev in upoštevati kriterije za določitev presežnega delavca.