Navedba pravne kvalifikacije ni obvezna sestavina tožbe, če pa je ta navedena, sodišče nanjo ni vezano. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo pravdni stranki v pravdi ponudita. Izpovedi prič ponujajo le dokaz in ne navedb trditev pravdnih strank, zato ne morejo nadomestiti trditvenega bremena stranke v pravdi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0002137
ZD člen 28, 34, 35. ZPP člen 108, 180, 273.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - sklepčnost tožbe
Tožbeni zahtevek za vrnitev premoženja (darila) v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža mora biti določen, le tak pa je, če tožba vsebuje tudi vsa pravnorelevantna dejstva za izračun nujnega deleža.
kazenska sankcija - stranska kazen - izgon tujca iz države - kršitev kazenskega zakona - prošnja za azil
S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolženemu, ob glavni izreklo še stransko kazen izgona tujca iz države, v času ko je ta podal prošnjo za azil ni prekoračilo nobenega zakonskega pooblastila (5. točka 372. člena ZKP).
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok - neprava obnova postopka
ZPIZ-1 pravnega inštituta neprave obnove postopka, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ, ne pozna več, zato je obnova postopka možna le ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZUP. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka glede prevedbe akontacije vojaške starostne pokojnine v pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ na podlagi obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi) vložil po preteku treh let od dokončnosti odločbe, katere obnovitev predlaga, je predlog prepozen in ga je toženec utemeljeno zavrgel.
Na podlagi dejstva, da je tretjetožena stranka prevzela v upravljanje bencinski servis, je bila dolžna hkrati prevzeti tudi vse delavce, ki so opravljali delo na tem bencinskem servisu.
Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti.
Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.
Pri popravi sodbe (sklepa) gre lahko le za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju. S popravo ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve.
predlog za izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika - nov predlog za izvršbo - sodna taksa za predlog za izvršbo in sklep o izvršbi
Predlog proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi prvega odstavka 25. člena ZIZ je nov predlog za izvršbo in ne predlog za nadaljevanje že dovoljene izvršbe zoper komanditno družbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z odpovednim razlogom – obvestilo o nameravani odpovedi
Ker se je tožena stranka s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila najkasneje, ko je izdala obvestilo o nameravani odpovedi, bi ravnala zakonito le, če bi odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh.
KZ člen 99, 99/2, 227, 227/1, 99, 99/2, 227, 227/1. ZObr člen 88, 88/3, 88/7, 88, 88/3, 88/7.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - pogojna obsodba
Določbe 5. alineje 3. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 88. člena Zobr, ki predvideva izdajo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je delavec obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti, ker je bil tožnik v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije pravnomočno pogojno obsojen. Glede na določbo 2. odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma mu je bila kazen odpuščena.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo nesporno dejstvo, da je večina dedičev že dne 7. 1. 1999 in 25. 2. 1999 podala dedne izjave, s katerimi so odstopili svoje dedne deleže pritožniku, da so bile te izjave dane (samo) v zvezi s premoženjem, ki je bil tedaj predmet dedovanja, in sicer s sklepom o dedovanju z dne 15. 3. 2001 (po delni denacionalizacijski odločbi, ki je vračala določene nepremičnine v naravi), ne pa tudi v zvezi denacionaliziranim premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Dediči niso mogli izgubiti svojih pravic, ki jim gredo po samem zakonu, češ da so bili premalo skrbni. Svojo voljo so lahko oblikovali le glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v trenutku njihove izjave, to pa je bilo le delno vrnjeno premoženje. Usoda ostalega premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, je bila tedaj tudi še neznana, negotova. Če se njihova izjava izrecno ni nanašala tudi na to premoženje, ni podlage, da se jo tako razlaga.
ZDR 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Kolektivna pogodba dejavnosti in podjetniška kolektivna pogodba, ki sta v času podaje sporne odpovedi veljali za toženo stranko, sta določali kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev, ne glede na njihovo število. Iz tega razloga bi morala tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici oblikovati kategorije primerljivih delavcev in upoštevati kriterije za določitev presežnega delavca.
ZIZ člen 61, 61. ZPP člen 108, 285, 436, 437, 108, 285, 436, 437.
nepopolna tožba - nesklepčna tožba - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Postopek v pravdi se po razveljavitvi sklepa o izvršbi ne vrne v začetno stanje, t.j. stanje ob vložitvi tožbe, pač pa se nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari. Predpostavlja se, da listine, priložene predlogu za izvršbo, vsebujejo dovolj dejstev v zvezi s historičnim dogodkom, ki je podlaga zahtevku, in da je z njim mogoče identificirati terjatev upnika.
Leasingodajalec v primeru odpovedi pogodbe ne more dobiti več, kot bi dobil, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
Ker se dejansko stanje v postopku izdaje zamudne sodbe ne ugotavlja, je tožnikova obveznost, da že v tožbi navede vsa pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo uveljavljeni tožbeni zahtevek v celoti, še toliko bolj pomembna.