ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/1, 158, 158/1, 188, 188/1.
umik tožbe - vročitev umika - pravdni stroški
Tožnica je umaknila tožbo še preden je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, zato se slednja še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Ker je tožnica umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ji mora tožena stranka povrniti potrebne pravdne stroške, pri čemer ni mogoče razpravljati o utemeljenosti zahtevka kot o predhodnem vprašanju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen pogoj iz 1. odst. 110. čl. ZDR – da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni možno nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. To ne pomeni, da morajo biti te okoliščine in ti interesi navedeni v odpovedi, temveč, da se kot pravni standard ugotavljajo v postopku pred sodiščem. Ker pa tožena stranka niti v postopku pred sodiščem ni navedla, kakšne so te okoliščine in ti interesi, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, presojana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZZZDR člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48, 47, 47-1, 48.
darilo - pravni posli med zakoncema - pogodbe med zakoncema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost
Strogi obličnostni zahtevi iz 1. točke 47. člena ZN morajo zadostiti tisti posli, ki pomembneje posegajo v premoženjska razmerja med zakoncema. Darilo avtomobila ni tak posel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - poskusno delo
V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik prejel v okviru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po določbi 90. člena ZDR, je določilo o poskusnem delu nično. Zato mu na tej podlagi ni bilo mogoče zakonito izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0002137
ZD člen 28, 34, 35. ZPP člen 108, 180, 273.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - sklepčnost tožbe
Tožbeni zahtevek za vrnitev premoženja (darila) v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža mora biti določen, le tak pa je, če tožba vsebuje tudi vsa pravnorelevantna dejstva za izračun nujnega deleža.
kazenska sankcija - stranska kazen - izgon tujca iz države - kršitev kazenskega zakona - prošnja za azil
S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolženemu, ob glavni izreklo še stransko kazen izgona tujca iz države, v času ko je ta podal prošnjo za azil ni prekoračilo nobenega zakonskega pooblastila (5. točka 372. člena ZKP).
Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti.
Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.
Voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, ni upravičen niti do odškodnine za premoženjsko niti za nepremoženjsko škodo. Pri tem je nepomembno, ali je prometno nesrečo povzročil s svojim ali s tujim vozilom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožena stranka je tožnici, ki je pri opravljanju inventure podrejenima delavcema podala nezakonito navodilo, da naj potrdita zalogo izdelkov po računalniškem stanju, čeprav takšnega števila izdelkov dejansko ni bilo na zalogi, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Njeno ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Pri popravi sodbe (sklepa) gre lahko le za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju. S popravo ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve.
KZ člen 99, 99/2, 227, 227/1, 99, 99/2, 227, 227/1. ZObr člen 88, 88/3, 88/7, 88, 88/3, 88/7.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - pogojna obsodba
Določbe 5. alineje 3. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 88. člena Zobr, ki predvideva izdajo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je delavec obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti, ker je bil tožnik v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije pravnomočno pogojno obsojen. Glede na določbo 2. odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma mu je bila kazen odpuščena.
Leasingodajalec v primeru odpovedi pogodbe ne more dobiti več, kot bi dobil, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
Ker se dejansko stanje v postopku izdaje zamudne sodbe ne ugotavlja, je tožnikova obveznost, da že v tožbi navede vsa pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo uveljavljeni tožbeni zahtevek v celoti, še toliko bolj pomembna.
ZIZ člen 61, 61. ZPP člen 108, 285, 436, 437, 108, 285, 436, 437.
nepopolna tožba - nesklepčna tožba - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Postopek v pravdi se po razveljavitvi sklepa o izvršbi ne vrne v začetno stanje, t.j. stanje ob vložitvi tožbe, pač pa se nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari. Predpostavlja se, da listine, priložene predlogu za izvršbo, vsebujejo dovolj dejstev v zvezi s historičnim dogodkom, ki je podlaga zahtevku, in da je z njim mogoče identificirati terjatev upnika.
ZDR 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Kolektivna pogodba dejavnosti in podjetniška kolektivna pogodba, ki sta v času podaje sporne odpovedi veljali za toženo stranko, sta določali kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev, ne glede na njihovo število. Iz tega razloga bi morala tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici oblikovati kategorije primerljivih delavcev in upoštevati kriterije za določitev presežnega delavca.