ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – odmera komunalnega prispevka – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno v roku 15 dni po tem, ko je občina prejela obvestilo upravne enote o popolni vlogi investitorja, je po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, zato vprašanje zavrženja in zavrnitve zahteve za odmero komunalnega prispevka po izteku 15-dnevnega roka, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 5/01) člen 8, 9, 10. URS člen 14. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - izvajanje trgovine z motornimi gorivi - odločba Ustavnega sodišča - načelo enakosti - exceptio illegalis - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Iz določb B./3. točke 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šempeter očitno izhaja, da gre za večkratne razlike v obremenitvi med posameznimi zavezanci za NUSZ znotraj dejavnosti trgovine, se je prvostopenjsko sodišče pri odločanju o ugovoru glede neskladja teh določb Odloka z načelom enakosti po drugem odstavku 14. člena Ustave RS dolžno opredeliti tudi do spornega vprašanja normativne različnosti v obremenitvi posameznih zavezancev, ki mora biti v razumnem sorazmerju z različnostjo dejanskih položajev (preizkus razumnosti). Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo načela exceptio illegalis - neupoštevanja neustavnega podzakonskega predpisa.
ZPNačrt člen 78, 78/1, 78/3, 78/4, 79. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodbena določitev komunalnega prispevka - komunalna oprema zgrajena iz javnih sredstev – (ne)dispozicija strank upravne pogodbe
Predpisi o delnem plačilu stroškov komunalnega opremljanja zemljišč so javnopravne narave in njihova uporaba ni v dispoziciji strank, razen če je z zakonom izrecno drugače določeno.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3, 36/1-6, 76, 82. ZDavP-2 člen 403, 404. ZUP člen 42, 43. ZFO-1 člen 36.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravni interes za tožbo - občina
Občini noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali stranske udeleženke za sodelovanje v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa, temveč le dejanskega. Zato upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v občinsko pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist.
Komunalni prispevek se za posameznega zavezanca odmeri v deležu od vrednosti predvidene komunalne infrastrukture. Pri tem se ne upoštevajo plačila za neposredno priključitev objekta na javno infrastrukturo (soglasja in stroki priključitve).
Sklep, s katerim občina ustavi postopek za sklenitev pogodbe o nakupu oziroma prodaji zemljišč s ponudnikom iz javnega razpisa, ni upravni akt, ampak akt poslovanja občine, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Dravograd člen 10, 10/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – (ne)zakonitost Odloka – merila za določanje nadomestila – ustavna odločba
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih in občinskim odlokom. V tem primeru je občinski odlok zakonit, saj je to odločilo že Ustavno sodišče. Poleg tega pa v njem določene višine nadomestila niso nesorazmerne glede na namembnost objektov oziroma dejavnosti, ki se v njih opravljajo, kot je bilo to v primeru nekaterih drugih občinskih odlokov, ki pa jih je Ustavno sodišče razveljavilo.
ZUS člen 34, 34/1-4. ZDavP člen 395, 396. ZDS člen 5.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravni interes za tožbo - občina
Občini noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali stranske udeleženke za sodelovanje v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa, temveč le dejanski. Zato upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v občinsko pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Pomembno pravno vprašanje mora biti konkretno, nanašati se mora na konkretni primer, treba ga je natančno in jasno opisati, tako da je iz opisa mogoče opredeliti, kakšen je problem v konkretnem primeru, in navesti pravno normo v zvezi s tem vprašanjem.
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident, da bi zadostil dokaznemu bremenu za dovoljenost revizije, priložiti sodbo sodišča prve stopnje, od katere odstopa izpodbijana sodba. Ne zadostuje, da se revident zgolj sklicuje na neko odločitev prvostopnega sodišča z navedbo opravilne številke zadeve.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Občinski svet pa zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila: 1) če je zavezanec prejemnik socialne pomoči in 2) če je zavezanec prizadet zaradi elementarne nesreče vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale in ki vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od stanovanjskih prostorov
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Občinski svet občine zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila: 1. če je zavezanec prejemnik socialne pomoči in 2. če je zavezanec prizadet zaradi elementarne nesreče vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale in ki vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila.
ZUS člen 34, 34/1-4. ZDavP-1 člen 395, 396. ZDS-1 člen 5. ZFO člen 22.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera nadomestila - pristojnost davčnega urada – občina kot stranka v odmernem postopku - zavrženje tožbe
Občini noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ (1984) člen 62, 62/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Mengeš člen 16.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera nadomestila – neposredni uporabnik zemljišča – nedovoljena revizijska novota - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je zavezan neposredni (dejanski) uporabnik takšnega zemljišča; to pa je imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja ali poslovnega prostora oziroma imetnik stanovanjske pravice.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – oprostitev plačila nadomestila – neposredni uporabnik zemljišča
Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je neposredni (dejanski) uporabnik takšnega zemljišča. Plačila tega nadomestila je lahko oproščen le, če za to izpolnjuje predpisane pogoje (če je za določeno obdobje prejemnik socialne pomoči; če je prizadet zaradi elementarne nesreče), teh pogojev pa tožnik ne izpolnjuje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera nadomestila - oprostitev plačila nadomestila – neposredni uporabnik zemljišča
Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je neposredni (dejanski) uporabnik zemljišča oziroma objekta. Tožnik ni izkazal, da ne bi bil neposredni uporabnik objekta, prav tako ni izkazal, da bi bil plačila nadomestila glede na predpisane pogoje (prejemanje socialne pomoči; oškodovanec v elementarni nesreči) lahko oproščen.
vračilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Za postopke v zvezi z odločanjem o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki v času uveljavitve ZGO-1 še niso bili pravnomočno končani, ta zakon ni določil ustavitve, zato po presoji revizijskega sodišča ni nobene podlage za razlago, da je prenehala pravna podlaga za odločanje o vračilu odškodnine v upravnem postopku po določbah ZKZ, ki so veljale ob vložitvi zahteve.
Po določbi tretjega odstavka 46. člena ZUN tudi na območjih, na katerih prostorsko izvedbeni načrt ni predviden ali pa (še) ni sprejet, je določanje funkcionalnega zemljišča za obstoječe in novo zgrajene objekte in naprave, upravna stvar, o kateri odločajo za urejanje prostora pristojni upravni organi v upravnem postopku. Ti organi ne odločajo po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo lastnika (ali uporabnika) zemljišča.
odvzem lastninske pravice na podlagi odloka - sprememba prostorskega izvedbenega načrta - vrnitev stavbnega zemljišča
Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) ni predvideval, da v primeru spremembe prostorskega izvedbenega načrta pripade bivšemu lastniku pravica ponovne pridobitve odvzete nepremičnine (kot to ob izpolnjevanju določenih predpostavk določa Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – neposredni uporabnik zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik, torej tisti, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe stavbe ali dela stavbe oziroma zemljišča, ne glede na to, ali nepremičnino tudi dejansko uporablja.