ZSZ člen 46, 47, 52, 52/2.ZSZ(1984) člen 53, 53/4.
stvarna pristojnost - javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča
Akt, s katerim občina po izvedbi javnega razpisa odda (proda) stavbno zemljišče najboljšemu ponudniku, ni upravni akt, pač pa akt poslovanja, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.
Investitor mora plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, če gradi počitniški objekt izven območja urejanja stavbnih zemljišč.
ZUS člen 74. ZSZ člen 62. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 242.
upravni spor - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji - izvedba glavne obravnave
Kljub ugovoru tožeče stranke že v pritožbi v upravnem postopku, da je poslovni prostor izpraznila že septembra 1993, tožena stranka postopka ni dopolnila v smislu 242. člena ZUP in tožeče stranke ni pozvala k predložitvi dokazov o zatrjevanem odločilnem dejstvu. Ob takšni pomanjkljivi presoji tudi sodišče prve stopnje brez glavne obravnave (1. odst. 50. člena ZUS) ni moglo ugotavljati ne ugotoviti, ali je navedba tožnika resnična.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - različna merila za povišanje cen v različnih conah
Zoper odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini P. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 21/94), že zaradi različnih objektov v drugih conah, v upravnem sporu ni mogoče uspeti z ugovorom o neupravičeni uporabi različnih meril pri povišanju cene po m2 za hidroenergetske objekte (7. člen), za katero je v skladu z 58. členom ZSZ določeno plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Tožena stranka se ne more sklicevati na odlok o urbanističnem redu kot veljavno urbanistično zasnovo, če ni ugotovila, ali ta urbanistični red ni v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine.
Četudi je za izračun nadomestila za drugo polletje 1994 bila uporabljena vrednost točke, določena s sklepom mestne skupščine za leto 1993, s tem niso bile prizadete pravice tožeče stranke, ki je po zakonu in odloku zavezana k trajnemu plačilu nadomestila.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS (1997) člen 94, 94/1.ZSZ člen 51, 54, 54/4.
oddajanje stavbnih zemljišč - postopek
Oddajanje stavbnih zemljišč po ZSZ ni opredeljeno kot upravna stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku, saj se stavbno zemljišče po 51. členu ZSZ odda s pogodbo, v primerih izpodbijanja odločitve oddaje na podlagi javnega razpisa pa je po 4. odst. 54. člena istega zakona izrecno predvidena pristojnost sodišča splošne pristojnosti.
ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/1, 34, 34/1-3, 69.ZSZ člen 47, 47/1, 47/2.
začasna odredba - javni razpis za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča
Akt, s katerim je izbran najugodnejši ponudnik pri javnem razpisu za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, je akt, ki predstavlja eno izmed faz odločanja pri prodaji zemljišča, gre torej za akt poslovanja in ni upravni akt, kot je opredeljen v 1. odstavku 3.
člena ZUS. Ker je dopustno sodno varstvo v pravdnem postopku, upravni spor ni mogoč niti po določbi 3. odstavka 1. člena ZUS.
plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč - prizidava obstoječega objekta - plačilo sorazmernega dela stroškov
ZSZ ne določa roka za plačilo sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ampak postavlja to plačilo kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (45/2 člen ZSZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS03510
ZOR člen 107, 107/2, 553. ODZ paragraf 943. ZSZ 1984 člen 55, 57. ZTLR člen 33.
menjava in daritev nepremičnine - promet s pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lasti - ničnost - dopustnost predmeta obveznosti - poznejše prenehanje vzroka ničnosti - prepoved manjšega pomena kot pravni standard
107. člen ZOR, ki določa, da nična pogodba ne postane veljavna, tudi če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti kasneje preneha, v drugem odstavku dovoljuje izjemo in sicer: kadar je bila prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izvršena.
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno menili, da pogodba ni bila izvršena, ker ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Vpis lastninske pravice ali pravice uporabe v javni knjigi je po določilu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih pomemben za nastanek stvarnopravne pravice, obligacijsko razmerje med pogodbenimi strankami pa obstaja tudi brez tega.
Tudi pravni standard prepovedi manjšega pomena iz drugega odstavka 107. člena ZOR bo treba natančneje pojasniti. Po obstoječi sodni praksi se njegova vsebina ne nanaša samo na prepovedno pravno normo, temveč tudi na ravnanje tistega, ki prepoved prekrši (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča R Slovenije dne 18. in 19.6.1996, Pravna mnenja I/96, str.4).
Ker je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča trajna zakonska obveznost, je pravilna odločitev upravnega organa, četudi je pri izračunu višine nadomestila uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto.
Ker je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča trajna zakonska obveznost, je odločitev upravnega organa pravilna, četudi je pri izračunu višine nadomestila uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto.
Po takrat veljavnem zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 83/89 in Uradni list RS, št. 24/92 - ZSZ/84) je bilo mogoče oddati stavbno zemljišče, za kar nesporno je šlo v tem primeru, brez javnega razpisa, med drugim, če je šlo za zemljišče, ki je potrebno za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča (drugi odstavek 51. člena). Takšno svoje zemljišče sta druga in tretja tožena stranka že imeli (parc. št. 682/10). V času prodaje sporna parcela ni imela narave funkcionalnega zemljišča, ki bi sodilo k nepremičnini revidentov. Funkcionalno zemljišče bi namreč moralo biti kot takšno opredeljeno bodisi s splošnim pravnim aktom (z načrtom gradbenih parcel kot sestavino prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije - prvi in drugi odstavek 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št.
26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 - ZUN), bodisi z upravno odločbo (tretji odstavek 46. člena ZUN), bodisi s sodno odločbo (npr. pri delitvi nepremičnin ipd.).
Vrednost točke, ki jo na podlagi odloka, sprejetega na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, določa za posamezno koledarsko leto mestna skupščina s sklepom, je le eden izmed elementov za izračun nadomestila, ki je po zakonu trajna obveznost in vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča. Zato okoliščina, da mestna skupščina ni sprejela novega sklepa o vrednosti točke za leto 1994, ne more vplivati na samo izvrševanje zakona v delu, ki se nanaša na plačilo spornega nadomestila, določenega kot trajne obvezne dajatve.
stroški za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč
Pri odmeri sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča ni zakonske podlage za upoštevanje investitorjevih vlaganj v komunalne in druge objekte sekundarnega omrežja.
Plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni vezano izključno na lastništvo stavbnega zemljišča, ampak ga plačuje neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe (62. čl. ZSZ).
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - vrednost točke
Kljub temu, da je upravni organ pri izračunu višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto, s tem ni prizadel pravice zavezanca, da gre za trajno obveznost.