Upravni organ ni prizadel pravice zavezanca s tem, ko je pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1994 uporabil vrednost točke, določene za leto 1993 (sklep mestne skupščine), saj je po zakonu o stavbnih zemljiščih nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča trajna obvezna dajatev.
Okoliščina, da mestna skupščina s svojim aktom ni sprejela nove vrednosti točke za tekoče leto, ne more vplivati na obveznost zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu, ker je ta obveznost po zakonu trajna obveznost, namenjena urejanju stavbnega zemljišča.
Od uveljavitve podzakonskega predpisa dalje je dana zakonita podlaga za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z v njem določeno vrednostjo točke v določenem obdobju.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila
Ker se nadomestilo odmerja za tekoče leto, se podjetje oprosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tekočem koledarskem letu, če je z zaključnim računom izkazalo izgubo za preteklo leto.
vrnitev stavbnega zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica
Upravni organ je pravilno odločil, ko je zavrgel zahtevo po vrnitvi stavbnega zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica na podlagi občinskega odloka, izdanega v skladu z zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev in ne po zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, po katerega določbi (26. člen) je bil podan zahtevek.
Pritožbe, ki je dovoljena (ni v zakonu izrecno prepovedana), ni mogoče zavreči, ampak se lahko samo zavrne.
prodaja stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - ničnost
Na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini ni mogoče pridobiti lastninske pravice, temveč samo pravice, ki jih določa zakon. Pogodba, ki je s tem v nasprotju, je nična.
S potrdilom upravnega organa, da je mogoče zemljišče šteti za funkcionalno po 15. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih, je lahko rešeno predhodno vprašanje o obsegu funkcionalnega zemljišča, ki je v pravnem prometu skupaj s stavbo.
ZDPS (SFRJ) člen 9. ZDPS (SRS) člen 12.ZSZ člen 51, 51/1, 51/2.
varstvo družbene lastnine - pojem - prodaja stavbnega zemljišča
Pod pojmom varstva družbene lastnine je treba razumeti tudi vsako takšno razpolaganje z družbeno lastnino, ki ni v skladu z zakonom, pa četudi z njim družbeno sredstvo ni prešlo v zasebno lastnino.
Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča, ki ni bila sklenjena na podlagi javnega razpisa je nična. Če se mešata pravilo (ničnost) in izjema od pravila, je treba spoštovati pravilo.
Vabilo na predložitev ponudb, dano samo 7 možnim ponudnikom, ni javni razpis.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS01275
ZSZ člen 51. ZIP člen 2.
ugotovitev ničnosti sodne poravnave - razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini - zaokrožitev funkcionalnega zemljišča - javni pravobranilec kot zastopnik občine pred sodiščem
I. Za oddajo zemljišča zaradi zaokrožitve funkcionalnega zemljišča javni razpis ni potreben (51. člen zakona o stavbnih zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 14/84 in 33/89).
II. Javni pravobranilec po 2. členu zakona o javnem pravobranilstvu (Ur.l. SRS, št. 19/76 - 5/91) zastopa občino pred sodiščem v sporih iz premoženjskopravnih razmerij.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 6, 6/2.ZOR člen 55, 84, 84/2, 88.
gradbena zemljišča v družbeni lastnini - pravica na funkcionalnem zemljišču - prenos pravice - soglasje za sklenitev pogodbe - zastopanje
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bila s prodajno pogodbo z dne 17.4.1973 tožnici prodana stavba in pravica uporabe zemljišča, na katerem stavba stoji (fundus). Revizijsko sodišče soglaša s pravno ugotovitvijo drugostopnega sodišča, da je bila le takšna prodaja stavbe v družbeni lastnini, ki je izključevala prenos pravice uporabe na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), v skladu s takrat veljavnim določilom 2. odst. 6. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur.l. SFRJ št. 43/65).
Po nadaljnjih ugotovitvah sodišča druge stopnje delavca tožene stranke, ki sta bila dne 18.4.1990 prisotna pri odmeri funkcionalnega zemljišča, nista imela pooblastil za sklenitev pogodbe; tožena stranka pa tudi ni storila kakšnih dejanj, ki bi lahko pomenile njeno soglasje za prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču na tožnico.
ZSZ člen 58, 61.URS člen 120. Ustava SRS člen 414, 414/1, 414/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pooblaščeni organ (skupščina občine) za določitev višine nadomestila
Pooblastilo izvršnemu svetu skupščine občine, da med letom usklajuje vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine, v bistvu pomeni pooblastilo za določitev višine nadomestila, za kar pa je po zakonu (61. člen ZSZ) pooblaščena skupščina občine. Načelo vezanosti upravnih organov na zakon (legalitetno načelo) izključuje možnost, da bi izvršni svet spreminjal ali samostojno urejal zakonsko materijo, ali, da bi urejal razmerja, za katera je z zakonom pooblaščena skupščina občine (120. člen Ustave RS).
1. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero bi tožena stranka v nasprotju s svojo prejšnjo odločitvijo, in že po razdelitvi nekdaj enotne parcele razpolagala le v korist enega dela prej skupne parcele, tj. ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, bi bila nična. Šlo bi za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
2. Izpodbojnost je manjša napaka kot ničnost. Če torej tisti, ki ima pravni interes na ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo. Pri tem ni več vezano na omejitev iz 112. člena ZOR, po kateri lahko izpodbija pogodbo le pogodbena stranka, v katere korist je bila izpodbojnost določena (pravna pravila, ki so se uporabljala pred ZOR, so bila vsebinsko enaka).
konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe - realizacija - prednostni nakup občine
Dejstva, ki se nanašajo na konvalidacijo oblično pomanjkljive pogodbe, so pravno nerelevantna ob dejstvu, da pred nakupom stavbno zemljišče ni bilo ponujeno občini v prednostni nakup.
ZZPS člen 1, 4.ZSZ člen 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57.
promet s stavbnimi zemljišči - oddaja za gradnjo - uveljavljanje ničnosti - interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe (zainteresirane osebe) - denacionalizacijski upravičenci
Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo.
Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).
plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč - odpravljen občinski odlok o stroških
Odločba o plačilu stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč se ne more opirati na občinski odlok, ki je bil odpravljen z odločbo ustavnega sodišča.
pravica uporabe na nacionaliziranem stavbnem zemljišču - akt o odvzemu in akt o dodelitvi
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je postala parc.št. ... družbena lastnina po Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list SFRJ, št. 52/58), ker se je nahajala v ožjem gradbenem okolišu. Z odločbo Oddelka za urbanizem in gradbene zadeve z dne 25.12.1974 je bila ta parcela odvzeta iz posesti in uporabe prejšnjima imetnikoma te pravice ter dodeljena v posest in uporabo tožniku. Odločba je bila izdana na podlagi 2. odst. 18. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72). Tožnik je tako pridobil pravico uporabe na spornem zemljišču, ki ga je že preje užival in na katerem stoji po podatkih odločbe tudi del njegove hiše. Prejšnji lastniki nacionaliziranega stavbnega zemljišča po izdaji odločbe niso imeli na tem zemljišču nikakršnih pravic več. Zato pravica uporabe ni mogla biti predmet dedovanja in tudi ne predmet brezplačnega razpolaganja, na katerega se sklicuje toženec.