dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
neizbira na delovno mesto – javni uslužbenci – odškodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse
Revident je v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje sicer predložil sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, vendar pa Vrhovno sodišče poudarja, da je reviziji zoper to sodbo ugodilo, 2. točko izreka sodbe spremenilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo. Razlog neenotne sodne prakse kot pogoj za dovoljenost revizije glede plačila odškodnine neizbranemu kandidatu torej ni podan.
razrešitev direktorja socialnovarstvenega zavoda – organ, pristojen za razrešitev
Pri razrešitvi direktorja socialnovarstvenega zavoda je treba kot lex specialis uporabiti določbe Zakona o socialnem varstvu – ZSV. Ta v petem odstavku 56. člena pooblašča ministra, pristojnega za socialno varnost, da sam razreši direktorja, če je podan eden od tam navedenih razrešitvenih razlogov.
ZDDPO člen 22, 22/1, 28, 28/2, 77. ZUP člen 65, 65/4. ZUS-1 člen 28, 28/2.
molk organa – procesna predpostavka – neupoštevanje zahteve za izdajo odločbe vložene pri upravnem organu prve stopnje – bistvena kršitev določb postopka
Če stranka vloži ponovno zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi pri prvostopnem organu in ne neposredno pri drugostopnem upravnem organu, tožbe ni mogoče zavreči.
odvzem koncesije – začasna odredba – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora tožeča stranka že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse, kar je pomembno za odločitev, in predložiti vse ustrezne dokaze, s katerimi izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Dovoljenost revizije ni podana, če je bilo vprašanje ustavnosti predpisov, ki ga revidentke izpostavljajo kot pomembnega po vsebini obravnavane zadeve, že predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, neustavnost teh predpisov pa ni bila ugtovljena.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist
Odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero ji je bila med drugim naložena obveznost odstranitve spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnica naloženega ukrepa ni izpolnila sama.
ZPD člen 46, 60, 61, 62. ZAPPNI 36, 44. ZDavP člen 47. ZDavP-1 člen 406. ZGD člen 580, 580/6.
davki – prometni davek - izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik - zastaranje izterjave davčne obveznosti – predložitev plačilnih nalogov v vrstni red plačil
Družba ima vedno vsaj enega aktivnega družbenika. Ker je bil revident edini družbenik izbrisane družbe, ga je potrebno obravnavati kot aktivnega družbenika – torej kot družbenika, ki je odgovoren za obveznosti izbrisane družbe. Okoliščine poslovanja izbrisane družbe za odločitev o njegovi odgovornosti za dolgove izbrisane družbe, niso relevantne.
Ob upoštevanju, da je v takratnem obdobju Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravljala tudi naloge davčnega nadziranja, je po presoji Vrhovnega sodišča podano pretrganje relativnega zastaranja s trenutkom, ko so bili predloženi plačilni nalogi uvrščeni v vrstni red plačil. Gre namreč za uradno dejanje pristojnega organa (Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje), katerega namen je, da se dolgovani znesek prometnega davka poplača takrat, ko sredstva na računu zavezanca omogočajo njegovo poplačilo.
obnova denacionalizacijskega postopka – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – začetek stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bila revidentka že pred začetkom stečajnega postopka v postopku likvidacije, ni izkazano, da bi prav zaradi izpodbijane odločitve prišlo do prenehanja revidentke in s tem do nastopa zanjo zelo hudih posledic.
neizbira na delovno mesto – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – glavna obravnava – odločanje na seji – sklicevanje na opuščeno sodno prakso - zavrženje
Pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati s sklicevanjem na staro in opuščeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem posega v lastninsko pravico, negativnih posledic za pašništvo in prekluzije postaviti zahteve za plačilo odškodnine.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/2.
pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama
Ker je tožnik pritožbo vložil sam, in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Med ostalim sme sodišče predlagane dokaze zavrniti, če dokaz oziroma dokazno sredstvo ni dosegljivo ali pa so dokazi taki, da stanja stvari ne spreminjajo.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 126, 126/5, 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - gospodarska dejavnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - objekt varstva
Storilec kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ je lahko le tisti, ki je nosilec položaja, pravic ali dolžnosti zato, ker mu je zaupano tuje premoženje, praviloma premoženje gospodarske družbe, v okviru katere deluje, zato je protipravnost ravnanja storilca treba iskati v okviru zapovedi in prepovedi, ki urejajo razmerja med njim in gospodarskim subjektom.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nedovoljeni dokazi - izjava priče, dana policiji - zasliševanje prič - privilegirana priča - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo
Protispisnost je podana, če sodišče v sodbi v zvezi z odločilnimi dejstvi vsebino zapisnikov o izpovedbah povzema v nasprotju z zapisanim, ne pa, če sodišče po sprejeti dokazni presoji izpovedbi ne sledi.
Zapisnik o izpovedbi, ki jo je privilegirana priča ob danem pouku dala v preiskavi ali med preiskovalnimi dejanji (in se v njej sklicevala na izjavo, dano policiji) ni nedovoljen dokaz, čeprav na glavni obravnavi priča izjavi, da ne bo pričala.
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda – opis kaznivega dejanja
Opis ravnanja kot kaznivega dejanja terja natančno in določno opredelitev izvršitvenega dejanja (storitev, opustitev), ki ga je možno subsumirati pod zakonski dejanski stan kakšne inkriminacije z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek.