Zgolj obljuba obdolženca, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj in obžalovanje storjenih dejanj, pri oceni o obstoju pogojev za odreditev pripora ne moreta prevladati nad ostalimi ugotovljenimi okoliščinami, ki kažejo na njegovo izrazito ponovitveno nevarnost.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi prejemnik koristi – toženka kakorkoli vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja upnikov. Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomena pravnih vprašanj – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnica v predlogu ni natančno in konkretno opredelila spornega pravnega vprašanja in navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, predlog ni popoln.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15a, 15a/4, 202, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZDDPO člen 9, 11, 12, 12/1, 12/2, 32. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 3-6, 3-7, 3-13, 21-9. URS člen 2, 155. ZUS člen 14. ZGD člen 521.
davek od dobička pravnih oseb – povečanje finančne naložbe – odvisna družba – dividenda – kapitalska metoda – dobiček odvisne družbe – delitev dobička – nastanek poslovnega dogodka – revalorizacija – davčno priznani odhodki – dolgoročno posojilo – nedopustna novota – davčna olajšava – investicija – prenos davčnih olajšav - pripojitev – končni obračun – pravno nasledstvo
Pri vrednotenju dolgoročnih finančnih naložb po kapitalski metodi se dobiček, ugotovljen pri odvisni družbi, prišteva med prihodke iz povečanja naložbe pri matični družbi v letu, ko odvisna družba ugotovi dobiček.
Davčnih olajšav pripojenih družb ne more uveljavljati prevzemna družba v svojem obračunu, ampak morajo biti upoštevane najkasneje v končnem obračunu prevzete družbe.
dovoljenost revizije – sosporništvo v odškodninskem sporu - kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker tožeča stranka ni opredelila, kolikšen del odškodninske obveznosti odpade na posameznega od tožencev, je ob navadnem sosporništvu med njimi mogoče sklepati, da vsak od njih odgovarja za 1/3 nastale škode in da je torej vsak od njih dolžan tožeči stranki (tožnikoma) plačati 1/3 ugotovljene škode.
ZOR člen 154. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1. ZGJS člen 53. ZPP člen 380, 380/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 2, 7, 8, 14. Uredba o načinu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (1998) člen 4.
pasivna legitimacija - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče - koncesija - odgovornost upravljalca javnih cest - gospodasrke javne službe - zakonito poroštvo koncedenta
Stališče sodišča druge stopnje, da zgolj položaj oziroma vloga prvotoženke kot upravljavca državnih cest ne more biti podlaga za sklep o kakršnikoli njeni odgovornosti, je glede na zakonito poroštvo koncedenta za obveznosti koncesionarja, določeno v 53. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, materialnopravno zmotno.
Ker tožnik ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev oziroma za obročno plačilo taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je predlog umaknjen.
ZKP člen 372, 372-1. KZ (1951) člen 169, 169/1, 308, 308/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper javni red in pravni promet – zakonski znaki kaznivega dejanja – javna listina – potni nalog – kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime
Listina, ki jo izda gospodarska organizacija pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ni javna listine, če ni bila izdana pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki pomeni tudi opravljanje neke javne službe.
ZUS-1 člen 45, 51, 51/2, 64, 64/3, 64/4, 75, 75/4, 83, 83/3, 84. ZUS člen 25, 25/1, 44, 44/1, 72, 72/4. ZPP člen 105. ZDavP člen 20, 20/1, 96, 96/1. ZPD člen 3, 20, 20/1, 22, 22/2, 60, 60/1, 62, 62/1. ZUP člen 281, 281/1.
prometni davek – davek od prometa storitev – zastaranje odmere prometnega davka – zavezanec za davek od prometa storitev - prejemnik storitev – storitev opravi tuja pravna oseba - sklicevanje na tožbene navedbe v reviziji – glavna obravnava – nedovoljena revizija tožene stranke
Revizija je izredno pravno sredstvo, zato mora revident svoje navedbe specificirati in se ne more sklicevati na svoje tožbene navedbe.
Neoprava glavne obravnave predstavlja bistveno kršitev določb postopka le, če vpliva na odločitev o zadevi.
Pripravljalni postopek po ZUS ni obvezen stadij postopka, zato njegova neoprava ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka.
Odmera davka ne more zastarati tekom sodnega postopka.
Če so storitve pri slovenskem davčnem zavezancu za prometni davek opravljale tuje pravne osebe, ki niso bile davčni zavezanci za ta davek, je moral davek od prometa storitev plačati slovenski davčni zavezanec.
odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo
Prvi toženec je v laičnem odgovoru na tožbo navedel, da se „pritožuje na tožbo“, ker „ni nič kriv“. Najbrž je smatral, da takšen odgovor zadostuje že zato, ker je bil pred tem v kazenskem postopku oproščen enakega očitka (poškodovanja tožnika). Po presoji revizijskega sodišča je v takšnih okoliščinah odgovor na tožbo prvega toženca obrazložen. Iz njega namreč jasno izhaja, da prvi toženec tožbenemu zahtevku nasprotuje in to v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Po presoji revizijskega sodišča pa prvostopenjsko sodišče teh napotkov pri izdelavi dokazne ocene ni upoštevalo, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti v društvu – prepoved opravljanja dejavnosti
Da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti podani pogoji, ki jih določa ZGos, je iz ZGos jasno. Da pa obravnavano društvo opravlja gostinsko dejavnost kot pridobitno dejavnost, torej ne le za člane društva, pa izhaja tudi iz drugih ugotovitev inšpektorja (to je iz dejstva, da ima objavljen cenik, ki ga, kolikor bi držale izjave članov društva, da člani društva hrano in pijačo prinesejo s seboj, ne bi potrebovali; velika količina zalog pijač, ki jo, če pijačo člani prinesejo s seboj, ne bi potrebovali), ki izhajajo iz njegovega zapisnika, ki ga je predstavnik društva podpisal brez ugovorov.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pretrganje vzročne zveze - protispisnost – prekoračitev obtožbe
Sodišče (ki v opis kaznivega dejanja in njegovo pravno opredelitev ni posegalo) z ugotavljanjem in presojo okoliščine, ki ni bila navedena v obrazložitvi obtožnice, ugotovljena pa je bila na glavni obravnavi, ni prekoračilo obtožbe.