nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu - pravna podlaga - sprejem novega zakona - uporaba določb o pravicah iz invalidskega zavarovanja
Postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se je začel na predlog tožnikovega osebnega zdravnika z dne 5. 2. 2003. Pravna podlaga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je zato v celoti ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - vročitev obdolžitve in vabila na zagovor
Vročitev obdolžitve in vabila na zagovor po pravilih pravdnega postopka se v praksi lahko zavleče, vendar to dejstvo ne vpliva na podaljšanje roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno tolmačenje bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi zakon v primeru zapletov z vročitvijo ipd. izrecno predpisal možnost podaljšanja roka za izredno odpoved, vendar tega ne določa.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - invalidnost - razporeditev na drugo delovno mesto
ZObr v devetem odstavku 93. člena zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi. Vendar ne za določen, temveč za nedoločen čas. „Začasna razporeditev“, torej za določen čas največ petih let, je možna le v primeru, ko razporeditev na ustrezno delo ni možna niti s poklicno rehabilitacijo.
Ker so v tožbi zatrjevane vse zakonske predpostavke odškodninske odgovornosti toženke, je sodišče zmotno ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
načelo kontradiktornosti - rok za zahtevo za izločitev - izločitev - nedovoljen dokaz - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - posredni dokaz
Če pritožbeno sodišče podvomi v dokazno oceno že izvedenih dokazov, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Če je torej sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
Prestajanje zaporne kazni (ne pa tudi zgolj odreditev izvršitve, ko je obsojenec še na prostosti) predstavlja okoliščino, ki lahko v posamezni zadevi pomembno vpliva na presojo glede neogibne potrebnosti pripora.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004919
ZKP člen 371, 371/1-9. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3, 3-7.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper narod in državo
S tem, ko je sodišče druge stopnje v opisu kaznivega dejanja v sodbi dodalo čas in kraj storitve kaznivega dejanja, ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj se sodba kljub tej spremembi nanaša na isti dogodek, kot je bil opisan v obtožnici, in je ostalo dejanje obsojenca nespremenjeno.
ZMZ člen 7, 7/3, 8, 43, 43/3, 47, 47/3. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 72, 82, 82/1.
azil – mednarodna zaščita – varstvo pravic prosilcev – uporaba jezika, ki ga prosilec razume – osebni razgovor – prisotnost zakonitega zastopnika, pooblaščenca oziroma predstavnika Visokega komisariata pri razgovoru
Pravica do sodelovanja pooblaščenca oziroma osebe, ki jo kot pomoč in podporo izbere prosilec, pri podaji prošnje za mednarodno zaščito je kot pravica prosilca, o kateri mora biti prosilec izrecno seznanjen že pred samo podajo prošnje, izrecno določena in poudarjena v ZMZ in Pravilniku in kot taka ne more in ne sme biti odvisna od predhodne ali naknadne presoje o tem, na kakšen način naj bi v posameznem primeru odsotnost ali prisotnost pooblaščenca oziroma strokovnega pomočnika prosilcev pri sprejemu prošnje za mednarodno zaščito lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 83, 83/2-3, 84, 84/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - obvezno cepljenje - začasna odredba v revizijskem postopku - težko popravljiva škoda - vpliv na zdravje - prizadetost javne koristi
V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v obravnavanem primeru odločitve, da se obveznega cepljenja sina tožnikov ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe po presoji Vrhovnega sodišča, zadostuje najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - uporaba milejšega zakona - storilec - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti
KZ-1, ki v 240. členu kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti določa z ožjo opredelitvijo (pojem vodenja oziroma nadzorstva lahko zajema le izvajanje temeljnih tržnih gospodarskih funkcij v družbi), je milejši za storilce, ki pooblastil za vodstveni ali nadzorstveni položaj nimajo oziroma jih niso imeli v času storitve dejanja, in za storilce, ki naj bi zlorabili na posebni podlagi (pooblastilu) dano zaupanje, pa opis dejanja ne obsega tudi natančne navedbe podlage danega zaupanja.
ZPP člen 8, 325, 325/1, 327, 327/3. ZOR člen 173, 174.
dopolnilna sodba – dokazna ocena – odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorno vozilo - objektivna odgovornost – domneva vzročnosti – vzročna zveza - dokazno breme
Neizpodbojno ugotovljene okoliščine konkretnega primera (pravočasna ustavitev voznika tovornjaka pred prehodom za pešce; odsotnost trka med njim in tožnico) ne utemeljujejo zaključka, da je uveljavljana škoda nastala v zvezi s tovornjakom kot nevarno stvarjo.
ZPP člen 367, 367/2, 367a, 367a/1, 367a/2, 367b, 367b/4, 367b/6.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomena pravnih vprašanj – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih pravnih vprašanj za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZST člen 29. ZUS-1 člen 85, 92. ZDavP člen 43, 44.
prisilna izterjava sodne takse – izvršilni naslov – možnost izpodbijanja izvršilnega naslova v postopku izterjave
Izvršljiva odločba, ki jo izda davčni organ na podlagi 29. člena ZST, predstavlja izvršilni naslov po ZDavP, ki ga v postopku prisilne izterjave ni dopustno izpodbijati.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 63, 63/1, 99, 99/1.
dopustitev revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - veljavnost preklica oporoke - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - dopuščena revizija
Ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - zapuščinski postopek - prebivališče zapustnika v tujini
Zapustnik ob smrti v Republiki Sloveniji ni imel stalnega ali začasnega prebivališča, zato je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zapuščinski zadevi določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ker imajo zapustnikovi dediči prebivališče na območju tega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 84, 84/2. ZPP člen 367.b, 367.b/5.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse – zahteva za izdajo začasne odredbe
Revident reviziji ni priložil sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanjem neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, pa bi jo na podlagi petega odstavka 367.b člena ZPP moral; zato ni izkazal uveljavljanega razloga za dovoljenost revizije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - sprememba obtožbe - čas za pripravo obrambe
Za bistveno spremembo obtožnega predloga gre, ko tožilec spremeni tisti del opisa dejanja, ki predstavlja znake kaznivega dejanja in tista dejstva, od katerih je odvisna uporaba posameznih določb kazenskega zakonika.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004920
ZKP-G člen 20, 20/2. ZVS člen 6. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKND) člen 3, 3-8, 9.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo – zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, v katerem ni konkretno opredeljeno, kdo in katero društvo z namenom izvrševanja zločinov iz 2. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) ali s fašističnimi cilji je ustanovil in prav tako ni navedena trditev, da je obsojenec postal član takega društva ali da ga je na določen način podpiral, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.