Ugovor dolžnika, da se je zakonita zastopnica mld. upnice odpovedala preživnini, ni utemeljen, ker je glede na določbo 128. čl. ZZZDR takšna odpoved brez učinka.
Sodišče odloča po dejanskem stanju, kot ga ugotovi ob koncu glavne obravnave, torej določi preživnino za otroka, upoštevajoč njegove potrebe, ugotovljene ob koncu glavne obravnave. Če se bodo spremenile okoliščine, na podlagi katerih je določena preživnina, pa bo to lahko razlog za spremembo določene preživnine po predlogu prizadetega (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Glede na naravo in namen preživnine je logično, da se plačuje mesečno vnaprej za pokrivanje tekočih mesečnih potreb otroka. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (1. odst. 131. čl. ZZZDR). Te obveznosti ne more nadomestiti s tem, da otroku kupuje določene stvari, ki jih ta sicer potrebuje, saj mora biti tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za njegovo preživljanje - le on lahko najbolje oceni, kaj otrok potrebuje.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz opisa prvoobtoženemu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi kaznivo dejanje velike tatvine storil v sodelovanju s drugoobtoženim; medtem ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženec to dejanje izvršil sam. Ne le da sodba v tem delu ni obrazložena na način določen v členu 364/VII ZKP, temveč so razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na oprostilni del, v nasprotju z izrekom v obsodilnem delu.
ZZZDR člen 64, 64/3, 79, 64, 64/3, 79. ZPP člen 421, 421/2, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ugotovitve sodišča, da sporazum o višini preživnine za ml. otroka ni v njuno korist, ni mogoče preizkusiti, ker izpodbijana sodba nima nobenih razlogov o potrebah otrok.
S pravnomočnostjo vmesne sodbe, s katero je bila toženi stranki naložena prodaja stanovanja, so se izkazala vsa dotedanja stališča, mnenja in pričakovanja tožene stranke kot napačna, zato je zaključek o neutemeljeni odklonitvi prodaje stanovanja pravilen. Z neutemeljeno odklonitvijo pa je bil prikrajšan tožnik, ki ni mogel skleniti kupoprodajne pogodbe v 30. dneh po vloženi zahtevi. Vrednost točke za ugotovitev prodajne cene stanovanje je zato pravilna.
Iz upnikovih navedb v odgovoru na ugovor izhaja, da med strankama ni dogovora o takšnem načinu plačilu dolga, kot ga je (zgolj) navajal dolžnik v ugovoru. Te dolžnikove navedbe so tako ostale nedokazane.
V predlogu za izdajo začasne odredbe mora biti zatrjevana terjatev vsaj toliko opredeljena, da bo možna odločitev, ali je predlagana vrsta začasne odredbe primerna, torej, da bo z njo terjatev zavarovana.
Na podlagi 1. odst. 142. čl. ZPP/77 se vročajo tožbe osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V primeru, da se vroča pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Zato se v primeru likvidacije, ko tožena stranka nima več delavcev niti poslovnega prostora, vroča pisanja likvidacijski upraviteljici, ki je zakonita zastopnica likvidirane družbe v skladu s 1. odst. 138. čl. ZPP/77.
Prenovitev pravnega posla ni mogoče izvesti z navidezno pogodbo, ker ta nima učinkov, ampak morata pravdni stranki jasno izraziti namen, da s prenovo prejšnja obveznost preneha in nastane nova.
Prehod premoženja od tožeče stranke na toženo stranke je ugotovljen, ni pa ugotovitve o pravni podlagi tega prehoda, tj. ali je tožeča stranka izvršila nakazilo na podlagi sklenjenega dogovora (pravnega posla) med strankama za dobavo določenega blaga ali ne oz. če je pravni posel bil sklenjen ali je kasneje odpadel.
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1999 (1. odst. 9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 29.03.2000, tj. v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da uveljavljana računa še nista zapadla, ker mu je upnik rok plačila odložil zato računa do vložitve predloga za izvršbo še nista dospela v plačilo ter predlagal zaslišanje direktorjev obeh strank.
Sodišče prve stopnje je že (samo) imelo podatek o novem prebivališču dolžnika zato bi najprej moralo opraviti rubež na tem naslovu (prim. 1. odst. 70. člena ZIP).
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21270
KZ člen 180, 180/1, 180, 180/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
posilstvo - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo, ne pa zmotno kot očita zagovornik v pritožbi. Zaključek, kako je prišlo do spolnega odnosa glede na sedeč položaj oškodovanke, je ustrezno obrazložilo. Obtožencu je izreklo pravično kazensko sankcijo in je primerno upoštevalo tako obteževalne kot olajševalne okoliščine.
Tožena stranka tekom pravde ni oporekala višini tožbenega zahtevka, zato je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje neutemeljena.
Katera dejstva šteje sodišče za dokazana odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 370/1, 166, 166/3, 370, 370/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-8, 100, 100/1, 100/1-8.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavcu lahko zakonito preneha delovno razmerje po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR, če sta izpolnjena dva pogoja in sicer, da je bil delavec ob sklenitvi delovnega razmerja seznanjen z bistvenimi pogoji dela, ki ga bo opravljal, prav tako pa mora obstajati krivdni odnos, ki se kaže v tem, da je delavec zavestno zamolčal podatke, ki se nanašajo na njegove osebne lastnosti. Vedeti mora tudi, da so ti podatki odločilnega pomena.
Delavcu je mogoče očitati zamolčanje podatkov, če zamolči kronično, ne pa akutno obliko bolezni.