Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.
Če je tožena stranka vložila odgovor na tožbo na glavni obravnavi po preteku petih mesecev od poziva naj odgovori na tožbo, je odgovorna za stroške, ki so nastali tožeči stranki (separatni stroški) s prihodom na obravnavo.
Oseba, ki ni dejanski kupec ukradenega avtomobila, domnevno prodanega s posredovanjem posredniške družbe in ki je celo sama zanikala pristnost svojega podpisa kot kupca na kupoprodajni pogodbi ter ki sama tudi ni neposredno sodelovala pri registraciji avtomobila na svoje ime (ki sama zase z vidika pridobitve lastninske pravice tudi sicer nima pomena), ne izkazuje veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice spornega avtomobila - ne da bi se sploh bilo treba ukvarjati z vprašanjem njegove dobrovernosti in z vprašanjem od koga bi ga naj pridobil (četudi odplačno).
ZST člen 18, 18. ZPP (1977) člen 35, 154, 154/3, 35, 154, 154/3. Odvetniška tarifa člen 3, 3.
povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi - uspeh
Stroške postopka predstavljajo stroški sodnih taks in odvetniški stroški, vsi ti pa se odmerjajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta (18. čl. Zakona o sodnih taksah in 3. čl. Odvetniške tarife), za ugotavljanje te pa se smiselno uporabljajo določbe ZPP/77, torej so stroški praviloma odvisni od vrednosti spornega predmeta. Kot vrednost spornega predmeta pa se vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (35. čl. ZPP/77).
ZPSPP člen 31, 35b, 31, 35b. ZOR člen 591, 591. ZDEN člen 24, 24/1, 24, 24/1.
najemnina - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
Dogovor o znižanju najemnine zaradi vlaganj najemnika v kakovostno izboljšanje poslovnih prostorov zavezuje tudi novega najemodajalca, ki je stopil v pravice in obveznosti prejšnjega na podlagi z odločbo o denacionalizaciji mu v last vrnjene nepremičnine - poslovnega prostora.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena dejstvo, da toženka po izteku pogodbe za določen čas poslovnega prostora ni izpraznila in tožniku tudi ni izročila ključev od poslovnega prostora. S tem je tožniku onemogočila uporabo poslovnega prostora. Tako je ne glede na to, ali je njen lokal posloval, moč šteti, da je toženka poslovni prostor uporabljala tudi po izteku najemne pogodbe za dololčen čas in da je bila zato najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas.
Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
ZJSRS člen 29. ZPP (1977) člen 21, 21/1. ZS člen 99, 99/2, 99/2-1. ZDSS člen 4, 4-12.
stvarna pristojnost - Delovno in socialno sodišče - civilnopravni spor - spor iz delovnega razmerja - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - neupravičena pridobitev
V obravnavani zadevi ne gre za spor glede obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, pač pa za povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev s strani upravičenke zaradi dvojnega plačila teh sredstev, ker sta tako Jamstveni sklad RS (v nadaljevanju Sklad) kot stečajni dolžnik istočasno izpolnila obveznost do delavke - toženke. ZJSRS v 29. členu sicer določa, da ima Sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil Skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu, v primerih torej, ko sam upravičenec zakrivi neupravičeno plačilo, pri čemer gre tudi zgolj za razmerja med Skladom in upravičencem, vendar tudi za ta primer po presoji pritožbenega sodišča navedeni specialni zakon pristojnosti delovnega sodišča ne določa. Prav tako je seveda ne določa tudi za obravnavani (nepredvidljivi) primer, ko Sklad meni, da je bila njegova jamstvena izpolnitev odveč, ker je istočasno tudi sam stečajni dolžnik izpolnil svojo obveznost do delavke, zaradi česar je neupravičeno prikrajšan, zato je na podlagi vsega navedenega očitno pristojno sodišče tako imenovane splošne pristojnosti, torej glede na obravnavano vrednost spornega predmeta Okrajno sodišče (člen 99/II - tč. 1 Zakona o sodiščih).
zapuščinska obravnava - pravilno vabljenje - nujni delež
Ker dedič ni bil pravilno povabljen na narok in torej ni imel možnosti sodelovati v zapuščinskem postopku, ga sicer sklep o dedovanju ne bi vezal in bi svojo pravico do (dopolnitve) nujnega deleža še vedno lahko uveljavljal v pravdi (220. čl. ZD). Kljub temu pa je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo, saj je pravica do nujnega deleža dedna pravica in se zato prvenstveno uveljavlja v zapuščinskem postopku. Šele če se bo izkazalo, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica (velikost dednega deleža in vračunanje v dedni delež), bo sodišče zapuščinsko sodišče postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo (210. čl. ZD).
poskus - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prostovoljni odstop
Ne gre za poskus, pač pa za dokončano kaznivo dejanje, če so bili storilci naključno zaloteni pri prevozu mamila znanemu kupcu, ker je bilo mamilo že v prometu. Izročitev mamila policistu na njegovo zahtevo pa tudi ne pomeni prostovoljnega odstopa od izvrševanja kaznivega dejanja, saj sicer brez policistovega poziva do izročitve mamila sploh ne bi prišlo.
preložitev naroka - glavna obravnava v odsotnosti toženca
Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.
ZIZ člen 168, 168/1, 239, 243, 168, 168/1, 239, 243.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Ob dejstvu, da je v zemljiškoknjižnem izpisku lastninska pravica vpisana na osebo, ki ni dolžnik, kar nazadnje izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu pravilno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje.
ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po čl. 76/1 ZIZ, ampak le na predlog upnika po čl. 278/1 ZIZ.
V zvezi s pritožbenimi trditvami o neizkazani konkretni prisili nad zastopnikom predlagatelja oziroma Župne cerkve Sv. M. v T. pri sklepanju obeh spornih pogodb, ki bi jo bilo po prepričanju obeh pritožnikov potrebno dokazati za obstoj podlage predloga po 5. členu ZDEN, je treba pojasniti, da glede na namen ZDEN-a, ki je v popravi krivic, storjenih s strani takratnih državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, njihovih ravnanj naravnanih k sklenitvi pravnega posla, ni mogoče presojati le v okviru obligacijskih pravil ODZ-ja oziroma ZOR-a o sili, grožnji in zvijači pri sklenitvi pogodbe, temveč je potrebno, tako kot poudarja prvostopno sodišče, v vsakem primeru opraviti analizo, kaj je ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti v okviru takratnih družbenih razmer pomenilo in kakšen vpliv je imelo na voljo upravičenca.
Če je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas, to je podarjenega premoženja s skupno lastnino vrnitev darila po 84. čl. ZZZDR zaradi odpadle podlage ne pride v poštev. Podarjena nepremičnina se je namreč zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo. Zakonec v takem primeru ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju.
vloga - nepopolna vloga - pravno sredstvo - revizija
Ni nujno, da stranka (zlasti prava neuka) svoje vloge naslovi tako, kot jih imenuje zakon. Potrebno je, da so vloge jasne in razumljive, da jih je mogoče obravnavati, ter vsebujejo nujne sestavine, kar pomeni za revizijo, da mora biti iz njenih podatkov razvidno, katera sodba se izpodbija in da mora biti podpisana (399. čl. ZPP/77 v zvezi s 350. in 351. čl. ZPP/77). Vse to pa toženkina vloga vsebuje in jo je zato treba šteti za popolno pravno sredstvo zoper sodbo druge stopnje, kar je lahko le revizija. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi vsebini in ne naslovu. Sodišče prve stopnje, ki je toženkino vlogo zavrglo zoglj zato, ker se ni izjavila o tem, za kakšno pravno sredstvo gre, torej za svojo odločitev ni imelo pravne podlage in je s svojo odločitvijo tudi odvzelo stranki pravico do nadaljnjega pravnega varstva.
Sodišču na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni treba razpisati naroka, če zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil in ni pred izdajo sklepa o zavrnitvi v prejšnje stanje predložil zdravniškega spričevala o opravičeni odsotnosti, niti ni opravičil svojega izostanka in je imel tudi pooblaščenca za zastopanje, ki se tudi ni udeležil naroka, čeprav je bil pravilno povabljen. Ker je vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru predlagana iz očitno neopravičenega razloga.