Za prestane lahke telesne bolečine in nevšečnosti, ki so pri tožnici trajale pet dni, ko je pogoltnila zobozdravniški sveder, pa do njegove izločitve po naravni poti, ne gre višja odškodnina kot 150.000,00 SIT, ob upoštevanju, da so nevšečnosti predstavljale enkratno rentgensko slikanje, hranjenje z balastno hrano in pregledovanje lastnega blata.
ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po čl. 76/1 ZIZ, ampak le na predlog upnika po čl. 278/1 ZIZ.
služnostna pravica hoje in vožnje - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se v skladu z določilom 9. člena SPZ domneva, če se ne dokaže drugače. Trditveno in dokazno breme v tem primeru pa ni na tožencema (slednja torej nista dolžna dokazovati svoje dobre vere), temveč na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri. V slabi veri je lahko le tisti, ki zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, česar tožencema ni moč očitati. Slednja sta se tako utemeljeno sklicevala na svojo dobro vero (ki se domneva, kot je bilo obrazloženo zgoraj), ki pa je tožencema (zaradi prepoznega oporekanja) ni uspelo izpodbiti.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena dejstvo, da toženka po izteku pogodbe za določen čas poslovnega prostora ni izpraznila in tožniku tudi ni izročila ključev od poslovnega prostora. S tem je tožniku onemogočila uporabo poslovnega prostora. Tako je ne glede na to, ali je njen lokal posloval, moč šteti, da je toženka poslovni prostor uporabljala tudi po izteku najemne pogodbe za dololčen čas in da je bila zato najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas.
Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
V situaciji, ko je tožnica zavozila na nasprotni vozni pas, je zavarovanec tožene stranke ravnal v dovoljeni samopomoči, ko je skušal preprečiti grozeči frontalni trk in zavozil na svoj levi vozni pas. S tem je kršil 41. čl. ZTVCP, vendar zato, ker je bila zaradi neposredne nevarnosti takšna zaščita nujna, odvračanje nevarnosti pa je ustrezalo okoliščinam. Za škodo, ki je pri tem nastala, zato ni odgovoren (čl. 162 ZOR).
Upnik, ki plača predpisano takso za izvršilni predlog in sklep oz. za predlog za zavarovanje in sklep, ne plača pa takse za vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi, je vložil popolno vlogo in zaradi neplačila takse za vknjižbo postopka zavarovanja ni mogoče ustaviti.
V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Za nasprotno ponudbo je značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.
ZPPSL člen 111, 131, 111, 131. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1, 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1.
stečaj nad toženo stranko
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali so točne trditve o tem, da je bil nad dolžnikom uveden stečaj. Če je to točno, je namreč treba pri odločanju o ugovoru presoditi, ali ne gre za ugovor po členu 55 točka 4 ZIZ, upoštevaje pri tem določbe člena 131 ZPPSL, ki govori o ločitvenih pravicah in upoštevaje člen 111 ZPPSL, ki govori o prekinitvi postopka.
Učinek veljavne oporoke ima namreč le tista oporoka, za katero je brez vsakega dvoma dokazano: da je obstajala v obliki, ki jo zakon predpisuje z določeno vsebino, a je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena po oporočiteljevi smrti ali prej, toda ker njegove vednosti (77. člen ZD). Če pa je dokazano, da jo je oporočitelj sam uničil, je s tem dokazano, da jo je preklical.
Ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka na podlagi sporne asignacije plačilo terjatve prejela po njeni zapadlosti, kot to izhaja iz navedb same tožene stranke, je z nakazilom prišlo do zmanjšanja bodoče stečajne mase. Razlogi sodbe prve stopnje ne omogočajo presoje, ali je sodišče prve stopnje o subjektivnem pogoju izpodbojnosti sklepalo na podlagi domneve o obstoju le-tega, ali zato, ker se je na podlagi ugotovljenih dejstev prepričalo, da je tožena stranka vedela ali pa bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
nepravdno pravo - civilno procesno pravo - denacionalizacija
VSL45163
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
odškodnina
Med upravnim postopkom zaradi denacionalizacije in nepravdnim postopkom zaradi določitve odškodnine za premoženje, zaplenjeno na podlagi pravnomočno razveljavljene kazenske sodbe, ni litispendence. Da predlagatelj ne more doseči dvakratnega poplačila je stvar utemeljenosti in ne dopustnosti predloga.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43941
ZTLR člen 20, 20/1, 33, 20, 20/1, 33. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi
Z zaznambo sklepa o izvršbi sta dobroverna upnika pridobila poplačilno pravico. Tožeča stranka tedaj še ni pridobila lastninske pravice, ker ni bila vknjižena v zemljiški knjigi.
Dejstvo, da je računovodkinja tožeče stranke (morda) res po telefonu M. G. dejala, "da, v kolikor ne bodo plačali takoj, jih bodo tožili", ne izključuje pravice tožeče stranke do plačila procesnih obresti. Na podlagi takšne izjave računovodkinje tožeče stranke namreč še ni moč sklepati, da bi bil med pravdnima strankama glede dolgovanih zamudnih obresti sklenjen sporazum o drugačnem roku plačila le-teh, ki bi kakorkoli vplival na dejstvo, da je obveznost plačila teh obresti nastala in zapadla že pred tem.
Zgolj zato, ker mehanizem nastanka lahke telesne poškodbe ni točno ugotovljen, še ne pomeni, da je dejansko stanje kaznivega dejanja po členu 133/I KZ ostalo nepopolno ugotovljeno. To dejstvo bi bilo odločilno v primeru, če bi se obdolžencu očitalo, da je oškodovanko lahko telesno poškoval na način ali s sredstvom, s katerim se telo lahko hudo telesno poškoduje, torej, če bi bil obdolžen kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II KZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obtoženec potem, ko je na vdoren način prišel v sicer zaprte prostore pizzerije, pregledal predale in iz denarnice, ki jo je v predalu našel, vzel ves denar. Zato kljub temu, da je bilo v denarnici le 2.570,00 SIT, ni utemeljena pritožba, da je obtožencu šlo za to, da si pridobi majhno protipravno premoženjsko korist.
Sodišče je ugotovilo, da je imela otrokova mati v času njegovega spočetja spolne odnose zgolj s tožencem in da pri tem nista uporabljala zaščite. Toženec trdi, da je bila pri njem opravljena vazektomija, vztraja, da se ugotovi vsebovanost semenčec v njegovi semenski tekočini in zavrača izvedbo dokaza z analizo DNA. Sodišče je v zadevi odločilo v skladu z dokaznim bremenom, da je toženec otrokov oče, saj ni moglo ugotoviti, ali je bila vazektomija pri tožencu res in uspešno opravljena, preden je imel spolne odnose z otrokovo materjo, oz. ali je bil prav takrat neploden. Izvedbo edinega dokaza, ki bi lahko z gotovostjo izljučil njegovo očetovstvo, toženec zavrača.