ZIZ člen 168, 168/1, 239, 243, 168, 168/1, 239, 243.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Ob dejstvu, da je v zemljiškoknjižnem izpisku lastninska pravica vpisana na osebo, ki ni dolžnik, kar nazadnje izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu pravilno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje.
služnostna pravica hoje in vožnje - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se v skladu z določilom 9. člena SPZ domneva, če se ne dokaže drugače. Trditveno in dokazno breme v tem primeru pa ni na tožencema (slednja torej nista dolžna dokazovati svoje dobre vere), temveč na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri. V slabi veri je lahko le tisti, ki zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, česar tožencema ni moč očitati. Slednja sta se tako utemeljeno sklicevala na svojo dobro vero (ki se domneva, kot je bilo obrazloženo zgoraj), ki pa je tožencema (zaradi prepoznega oporekanja) ni uspelo izpodbiti.
izvršba na premičnine - rubež stvari - upnik - ustavitev izvršbe
Odsotnost upnika pri rubežu, ko je zahtevana obvezna upnikova udeležba, smiselno pomeni odsotnost interesa za izvršbo oziroma nekakšen umik predloga. Zato je v 3. odstavku 82. člena ZIZ taka odsotnost sankcionirana z ustavitvijo izvršbe. V obravnavanem primeru pa upnik zatrjuje in dokazuje nasprotno in je zato zaradi preverjanja dejstva o upnikovi navzočnosti na kraju rubeža treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti.
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju - upravnik - stroški disciplinskega postopka - novo dejstvo v pritožbi
Toženec v pritožbi zatrjuje, da s tožnikom ni v nobenem pravnem razmerju, saj pravdni stranki nista sklenili pogodbe o upravljanju. Takšna toženčeva trditev je v nasprotju z njegovim ravnanjem pred sodiščem prve stopnje, kjer je tožnika štel za upravnika, ga v svojih vlogah in ob zaslišanju priznaval za upravnika in ni z ničemer nasprotoval tožnikovi trditvi, da je upravljenje prevzel 1.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je tožnik upravnik večstanovanjske hiše. Toženčeva pritožbena trditev predstavlja novo dejstvo, za katerega pritožnik ne ponuja nobenega dokaza, resničnost pritožnikove trditve pa izpodbija tudi pogodba o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše z dne 1.6.1993, ki jo je odgovoru na pritožbo priložil tožnik.
Ker tožena stranka ni dokazala, da ni kriva za prometno nesrečo, in ker je tožeča stranka dokazala, da je tožena kriva, ker je vozila po sredini cestišča, je pravilna odločitev o 100 % odgovornosti tožene stranke.
Zatrjevanje spremenjenih razmer glede preživninskih možnosti zavezanca predstavlja razlog za vložitev tožbe na znižanje preživnine, ne pa razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Listina, ki jo je stranka našla po pravnomočno končanem postopku, ne more biti razlog za obnovo postopka, če bi to listino stranka lahko uporabila v prejšnjem postopku.
V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Za nasprotno ponudbo je značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.
Zgolj zato, ker mehanizem nastanka lahke telesne poškodbe ni točno ugotovljen, še ne pomeni, da je dejansko stanje kaznivega dejanja po členu 133/I KZ ostalo nepopolno ugotovljeno. To dejstvo bi bilo odločilno v primeru, če bi se obdolžencu očitalo, da je oškodovanko lahko telesno poškoval na način ali s sredstvom, s katerim se telo lahko hudo telesno poškoduje, torej, če bi bil obdolžen kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II KZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je obravnavni ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Iz ugovora namreč sledi, da dolžnik plačilu ugovarja, ker trdi, da je izterjevana obveznost prenehala z nadomestno izpolnitvijo (308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Za te svoje trditve je dolžnik predložil tudi dokaz (priloga B 1). Sodišče v postopku odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati, ali so ugovorne trditve resnične. Sodišče se omeji zgolj na presojo, ali je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
KZ člen 50, 52, 55, 50, 52, 55. ZKP člen 383, 383.
kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je v izreku o kazenski sankciji prekršilo kazenski zakon, ko je obdolžencu izreklo kazensko sankcijo ob upoštevanju obsodbe po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98. Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98, s katero je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba (v kateri mu je bila določena kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta), je postala pravnomočna dne 9.9.1998. Preizkusna doba po navedeni sodbi je obdolžencu potekla dne 9.9.1999. Kaznivo dejanje za katero pa je bil obdolženec sojen sedaj, je obdolženec storil pred izrekom te pogojne obsodbe (decembra 1997), sodba sodišča prve stopnje pa je bila izrečena dne 28.2.2000, to je po izteku preiskusne dobe. Rok za preklic pogojne obsodbe (člen 55. ZKP) je potekel s iztekom preizkusne dobe. Ker je sodišče prve stopnje obdolžencu ob izreku kazenske sankcije upoštevalo tudi kazen iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, je v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon.
Sodišče je ugotovilo, da je imela otrokova mati v času njegovega spočetja spolne odnose zgolj s tožencem in da pri tem nista uporabljala zaščite. Toženec trdi, da je bila pri njem opravljena vazektomija, vztraja, da se ugotovi vsebovanost semenčec v njegovi semenski tekočini in zavrača izvedbo dokaza z analizo DNA. Sodišče je v zadevi odločilo v skladu z dokaznim bremenom, da je toženec otrokov oče, saj ni moglo ugotoviti, ali je bila vazektomija pri tožencu res in uspešno opravljena, preden je imel spolne odnose z otrokovo materjo, oz. ali je bil prav takrat neploden. Izvedbo edinega dokaza, ki bi lahko z gotovostjo izljučil njegovo očetovstvo, toženec zavrača.
Upnik, ki plača predpisano takso za izvršilni predlog in sklep oz. za predlog za zavarovanje in sklep, ne plača pa takse za vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi, je vložil popolno vlogo in zaradi neplačila takse za vknjižbo postopka zavarovanja ni mogoče ustaviti.
ZPPSL člen 111, 131, 111, 131. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1, 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1.
stečaj nad toženo stranko
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali so točne trditve o tem, da je bil nad dolžnikom uveden stečaj. Če je to točno, je namreč treba pri odločanju o ugovoru presoditi, ali ne gre za ugovor po členu 55 točka 4 ZIZ, upoštevaje pri tem določbe člena 131 ZPPSL, ki govori o ločitvenih pravicah in upoštevaje člen 111 ZPPSL, ki govori o prekinitvi postopka.
Trikratna prodaja najmanj 45 g marihuane dvema tujima državljanoma je ob podrobno ugotovljenih in obrazloženih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno rezultirano v izrečeni pogojni obsodbi obtožencu ter v njej določeni enoletni zaporni kazni in preizkusni dobi štirih let. Pritožbo obtoženčevega zagovornika, v kateri se zavzema za izrek nižje zaporne kazni in krajše preizkusne dobe v okviru izrečene pogojne obsodbe, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
nepravdno pravo - civilno procesno pravo - denacionalizacija
VSL45163
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
odškodnina
Med upravnim postopkom zaradi denacionalizacije in nepravdnim postopkom zaradi določitve odškodnine za premoženje, zaplenjeno na podlagi pravnomočno razveljavljene kazenske sodbe, ni litispendence. Da predlagatelj ne more doseči dvakratnega poplačila je stvar utemeljenosti in ne dopustnosti predloga.
Ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka na podlagi sporne asignacije plačilo terjatve prejela po njeni zapadlosti, kot to izhaja iz navedb same tožene stranke, je z nakazilom prišlo do zmanjšanja bodoče stečajne mase. Razlogi sodbe prve stopnje ne omogočajo presoje, ali je sodišče prve stopnje o subjektivnem pogoju izpodbojnosti sklepalo na podlagi domneve o obstoju le-tega, ali zato, ker se je na podlagi ugotovljenih dejstev prepričalo, da je tožena stranka vedela ali pa bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo ZPP/99, se v postopku ne uporabljajo določbe 318. člena, ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dotedanjih predpisih.