Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
sklep o izvršbi - prenehanje terjatve - delna ustavitev izvršbe
Zaradi plačila zneska 20.000,00 SIT je trejatev do dolžnika delno prenehala, zato je bilo treba v tem obsegu sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ne gre za situacijo iz petega odstavka 62. člena ZIZ, temveč za primer, ki terja postopanje po drugem odstavku istega člena ZIZ, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, medtem ko predlogov v smeri dokazovanja negativnih dejstev niti ni mogel ponuditi.
Ker je postal sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom določilo sodnega izvršitelja, dolžnik v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja ne more uspešno napadati sklepa o izvršbi. Ne gre za dejstva, ki jih je mogoče ugovarjati z ugovorom po izteku roka.
Sodišču na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni treba razpisati naroka, če zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil in ni pred izdajo sklepa o zavrnitvi v prejšnje stanje predložil zdravniškega spričevala o opravičeni odsotnosti, niti ni opravičil svojega izostanka in je imel tudi pooblaščenca za zastopanje, ki se tudi ni udeležil naroka, čeprav je bil pravilno povabljen. Ker je vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru predlagana iz očitno neopravičenega razloga.
izvršba na premičnine - rubež stvari - upnik - ustavitev izvršbe
Odsotnost upnika pri rubežu, ko je zahtevana obvezna upnikova udeležba, smiselno pomeni odsotnost interesa za izvršbo oziroma nekakšen umik predloga. Zato je v 3. odstavku 82. člena ZIZ taka odsotnost sankcionirana z ustavitvijo izvršbe. V obravnavanem primeru pa upnik zatrjuje in dokazuje nasprotno in je zato zaradi preverjanja dejstva o upnikovi navzočnosti na kraju rubeža treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti.
Sodišče je ugotovilo, da je imela otrokova mati v času njegovega spočetja spolne odnose zgolj s tožencem in da pri tem nista uporabljala zaščite. Toženec trdi, da je bila pri njem opravljena vazektomija, vztraja, da se ugotovi vsebovanost semenčec v njegovi semenski tekočini in zavrača izvedbo dokaza z analizo DNA. Sodišče je v zadevi odločilo v skladu z dokaznim bremenom, da je toženec otrokov oče, saj ni moglo ugotoviti, ali je bila vazektomija pri tožencu res in uspešno opravljena, preden je imel spolne odnose z otrokovo materjo, oz. ali je bil prav takrat neploden. Izvedbo edinega dokaza, ki bi lahko z gotovostjo izljučil njegovo očetovstvo, toženec zavrača.
Ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka na podlagi sporne asignacije plačilo terjatve prejela po njeni zapadlosti, kot to izhaja iz navedb same tožene stranke, je z nakazilom prišlo do zmanjšanja bodoče stečajne mase. Razlogi sodbe prve stopnje ne omogočajo presoje, ali je sodišče prve stopnje o subjektivnem pogoju izpodbojnosti sklepalo na podlagi domneve o obstoju le-tega, ali zato, ker se je na podlagi ugotovljenih dejstev prepričalo, da je tožena stranka vedela ali pa bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
ZPPSL člen 111, 131, 111, 131. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1, 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1.
stečaj nad toženo stranko
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali so točne trditve o tem, da je bil nad dolžnikom uveden stečaj. Če je to točno, je namreč treba pri odločanju o ugovoru presoditi, ali ne gre za ugovor po členu 55 točka 4 ZIZ, upoštevaje pri tem določbe člena 131 ZPPSL, ki govori o ločitvenih pravicah in upoštevaje člen 111 ZPPSL, ki govori o prekinitvi postopka.
KZ člen 50, 52, 55, 50, 52, 55. ZKP člen 383, 383.
kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je v izreku o kazenski sankciji prekršilo kazenski zakon, ko je obdolžencu izreklo kazensko sankcijo ob upoštevanju obsodbe po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98. Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98, s katero je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba (v kateri mu je bila določena kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta), je postala pravnomočna dne 9.9.1998. Preizkusna doba po navedeni sodbi je obdolžencu potekla dne 9.9.1999. Kaznivo dejanje za katero pa je bil obdolženec sojen sedaj, je obdolženec storil pred izrekom te pogojne obsodbe (decembra 1997), sodba sodišča prve stopnje pa je bila izrečena dne 28.2.2000, to je po izteku preiskusne dobe. Rok za preklic pogojne obsodbe (člen 55. ZKP) je potekel s iztekom preizkusne dobe. Ker je sodišče prve stopnje obdolžencu ob izreku kazenske sankcije upoštevalo tudi kazen iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, je v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon.
V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Za nasprotno ponudbo je značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43941
ZTLR člen 20, 20/1, 33, 20, 20/1, 33. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi
Z zaznambo sklepa o izvršbi sta dobroverna upnika pridobila poplačilno pravico. Tožeča stranka tedaj še ni pridobila lastninske pravice, ker ni bila vknjižena v zemljiški knjigi.
Učinek veljavne oporoke ima namreč le tista oporoka, za katero je brez vsakega dvoma dokazano: da je obstajala v obliki, ki jo zakon predpisuje z določeno vsebino, a je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena po oporočiteljevi smrti ali prej, toda ker njegove vednosti (77. člen ZD). Če pa je dokazano, da jo je oporočitelj sam uničil, je s tem dokazano, da jo je preklical.
nepravdno pravo - civilno procesno pravo - denacionalizacija
VSL45163
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
odškodnina
Med upravnim postopkom zaradi denacionalizacije in nepravdnim postopkom zaradi določitve odškodnine za premoženje, zaplenjeno na podlagi pravnomočno razveljavljene kazenske sodbe, ni litispendence. Da predlagatelj ne more doseči dvakratnega poplačila je stvar utemeljenosti in ne dopustnosti predloga.
Trikratna prodaja najmanj 45 g marihuane dvema tujima državljanoma je ob podrobno ugotovljenih in obrazloženih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno rezultirano v izrečeni pogojni obsodbi obtožencu ter v njej določeni enoletni zaporni kazni in preizkusni dobi štirih let. Pritožbo obtoženčevega zagovornika, v kateri se zavzema za izrek nižje zaporne kazni in krajše preizkusne dobe v okviru izrečene pogojne obsodbe, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Zgolj zato, ker mehanizem nastanka lahke telesne poškodbe ni točno ugotovljen, še ne pomeni, da je dejansko stanje kaznivega dejanja po členu 133/I KZ ostalo nepopolno ugotovljeno. To dejstvo bi bilo odločilno v primeru, če bi se obdolžencu očitalo, da je oškodovanko lahko telesno poškoval na način ali s sredstvom, s katerim se telo lahko hudo telesno poškoduje, torej, če bi bil obdolžen kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II KZ.