Sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni le takrat, kadar ni mogoče urediti meje na podlagi močnejše pravice oz. ugotoviti zadnje mirne posesti.
Sodišče je ugotovilo, da je imela otrokova mati v času njegovega spočetja spolne odnose zgolj s tožencem in da pri tem nista uporabljala zaščite. Toženec trdi, da je bila pri njem opravljena vazektomija, vztraja, da se ugotovi vsebovanost semenčec v njegovi semenski tekočini in zavrača izvedbo dokaza z analizo DNA. Sodišče je v zadevi odločilo v skladu z dokaznim bremenom, da je toženec otrokov oče, saj ni moglo ugotoviti, ali je bila vazektomija pri tožencu res in uspešno opravljena, preden je imel spolne odnose z otrokovo materjo, oz. ali je bil prav takrat neploden. Izvedbo edinega dokaza, ki bi lahko z gotovostjo izljučil njegovo očetovstvo, toženec zavrača.
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192.
dejansko stanje - vezanost na kazensko sodbo - deljena odgovornost
Pravdno sodišče je v pravdi vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, zato ne more ugotoviti, da je tožnik oz. oškodovanec sam odgovoren za škodo iz istega historičnega dogodka, lahko pa ugotovi deljeno odgovornost.
Učinek veljavne oporoke ima namreč le tista oporoka, za katero je brez vsakega dvoma dokazano: da je obstajala v obliki, ki jo zakon predpisuje z določeno vsebino, a je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena po oporočiteljevi smrti ali prej, toda ker njegove vednosti (77. člen ZD). Če pa je dokazano, da jo je oporočitelj sam uničil, je s tem dokazano, da jo je preklical.
Stranki, ki je v pravdi uveljavljala ugovor zastaranja, tega ugovora ni treba izrečno umakniti, da bi šele nato lahko priznala zastarano obveznost. Zadošča, da iz njenih izjav drugače nedvoumno, jasno in določbo izhaja, da obveznost priznava.
Trikratna prodaja najmanj 45 g marihuane dvema tujima državljanoma je ob podrobno ugotovljenih in obrazloženih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno rezultirano v izrečeni pogojni obsodbi obtožencu ter v njej določeni enoletni zaporni kazni in preizkusni dobi štirih let. Pritožbo obtoženčevega zagovornika, v kateri se zavzema za izrek nižje zaporne kazni in krajše preizkusne dobe v okviru izrečene pogojne obsodbe, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
začasna odredba - pravni interes - predmeti, izvzeti iz izvršbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz razloga pomanjkanja pravnega interesa, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali bo objekt, katerega gradnjo želi preprečiti upnik s predlagano začasno odredbo, izvzet iz izvršbe. Ugotovitve, kot so namembnost in druge lastnosti objekta, pa predstavljajo dejansko in ne pravno vprašanje.
Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Prevzem stvari po enem od solastnikov pride v poštev, če ta uveljavlja in izkaže upravičeno večji interes za stvar, ne pa v primeru, ko eden od solastnikov zahteva, da ga drugi izplača.
Tožeča stranka je v svoji pripravljalni vlogi z dne 29.12.1998 pojasnila, da je bilo plačilo izvršeno po predračunu, ki se na predmetno pravdno zadevo ne nanaša, tožena stranka pa je predračun morala plačati, saj ji brez vnaprejšnjega plačila, ni hotela več izročati blaga. Te trditve tožeče stranke pa s strani tožene stranke niso bile prerekane. Tožena stranka tako ni dokazala, da bi karkoli od tega, kar se vtožuje, plačala. V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obtoženec potem, ko je na vdoren način prišel v sicer zaprte prostore pizzerije, pregledal predale in iz denarnice, ki jo je v predalu našel, vzel ves denar. Zato kljub temu, da je bilo v denarnici le 2.570,00 SIT, ni utemeljena pritožba, da je obtožencu šlo za to, da si pridobi majhno protipravno premoženjsko korist.
Sodišče ni sprejelo garancijske izjave prijatelja tožnice, da bo plačal pravdne stroške, če bodo ti nastali. Gre za bodočo obveznost, in tako poroštvo je mogoče preklicati pred nastankom obveznosti; zato ne gre za drugo primerno obliko varščine.
Če je tožena stranka prenehala obstojati pred vložitvijo tožbe (npr. smrt, prenehanje gospodarske družbe) je to pomanjkljivost, ki je ni mogoče sanirati in je treba tožbo zavreči.
kazenski postopek - dokazovanje - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz spisa v pravdni zadevi kot dokaz - nedovoljen dokaz
Uporaba izvedenskega mnenja iz pravdnega spisa je dovoljena, če gre za t.i. kontrolni in posredni dokaz, s katerim se podkrepi v kazenskem postopku pridobljeno mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke. Zato mnenje iz pravdnega spisa ni nedovoljen dokaz.
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da je bil storilec izzvan s protipravnim napadom poškodovanca, in je po končanem napadu reagiral z nasprotnim udarom, so podani pogoji za izrek sodnega opomina po 3. odst. 133. čl. KZ. Zato sme namesto pogojne obsodbe samo izreči to najmilejšo kazensko sankcijo.