Eventuelni nelegalni priklopi na toplotno postajo (napravo uporabnika) niso stvar dobavitelja in ne vplivajo na obseg in višino obveznosti imetnika toplotne postaje, dokler dobavitelj toplotne energije ne vzpostavi poslovnega razmerja z nelegalnimi odjemalci.
ZPP (1977) člen 326, 326/1, 326, 326/1. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 186, 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 186.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - gmotna škoda - negmotna škoda - bodoča škoda
Vožnja z električnim avtomobilčkom po avtodromu je zaradi pogostih trčenj med avtomobilčki za otroka, ki se vozi sam, nevarna. Prisoja zamudnih obresti od odškodnine za bodočo gotovo gmotno škodo ni utemeljena, če v odškodninskem zahtevku ni upoštevan ustrezen diskont.
izvršba na premičnine - predmet izvršbe - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - opravljanje izvršbe - rubež - prodaja stvari - ustavitev izvršbe
Upniku v primeru premičninske izvršbe ni potrebno natančneje označiti, katere premične stvari naj se zarubijo (2. odst. 40. čl. ZIZ), kar je ugodnost za upnika. Upniku je bilo znano, kateri predmet je bil zarubljen, saj je bil obveščen o obeh dražbah, katerih bi se lahko udeležil in bi v primeru neuspešnosti smel in moral predlagati nove predmete premičninske izvršbe (3. odst. 34. čl. ZIZ). Ker tega ni storil, se je molče strinjal, da se izvršba opravlja samo z zarubljenim predmetom - avtomobilom, z (neuspešno) prodajo katerega je bila izvršba konzumirana.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, je mogoče uspešno izpodbijati le iz razlogov, navedenih v 50. in 51. čl. Zakona o izvršilnem postopku oz. 55. in 56. čl. Zakona o izvršbi in zarvoanju, ki sta iste vsebine.
Pravilna je napotitev vdove na pravdo na ugotovitev, da 1/2 nepremičnin in denarnih sredstev ne spada v zapuščino. Nepremično premoženje je v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, kar velja tudi za denarna sredstva na raznih računih. Ker drugi dediči izločitvenih zahtevkov ne priznajo, je glede na zemljiškoknjižno in listinsko stanje pravico vdove šteti za manj verjetno.
ZPP (1977) člen 370, 370/2, 370, 370/2. ZOR člen 620, 620.
pogodba o delu - odprava napak - pravni posel - sodba - ugovor
Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je tožena stranka, s tem ko je vtoževani račun znižala na sporazumno ugotovljeno vrednost, pred pravdo priznala vtoževano terjatev tako po temelju kot po višini. Takšno sklepanje pa je, upoštevaje, da iz besedila zapisnika sledi tudi, da "izvajalec ni kriv za vlažnost prostorov ob priliki polaganja parketa", vsaj preuranjeno.
ZPPSL člen 126, 126/4, 126, 126/4. ZPP člen 181, 181/2, 274, 181, 181/2, 274.
ugotovitvena tožba - pravni interes - stečaj
Tožeča stranka bi kot stečajni upnik svojo v stečajnem postopku prijavljeno in prerekano terjatev lahko poplačala le pod pogojem iz 4. odst. 126. čl. ZPPSL/89 in to le v stečajnem postopku. Ker se ta pogoj ni izpolnil, terjatev tožeče stranke pri glavni razdelitvi ni mogla biti upoštevana.
Tako se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje glede zavrženja tožbe zaradi pomanjkanja (procesne predpostavke) pravnega interesa tožeče stranke za vodenje te pravde.
Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, saj ni bilo zanesljivo ugotovljeno, ali je tožena stranka tudi v preteklosti postavljala električnega pastirja tako, da je sekal služnostno pot in ali je bil s tem dostop do tožnikove hiše preprečen ali ne.
1. V postopku delitve stvari in skupnega premoženja morajo sodelovati vsi skupni lastniki (v konkretnem primeru dediči parcele). Gre namreč za nujne sospornike. 2. Pravdni postopek se je začel s tožbo tožeče stranke po napotitvenem sklepu nepravdnega sodišča, v katerem je nastal spor o delitvi parcele št. X. Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice tožencev na določenem delu parcele št. X. To isto vprašanje - vprašanje razdelitve parcele št. X - se med istimi strankami že obravnava v nepravdnem postopku pred nepravdnim sodiščem. To pa pomeni, da teče pravda (postopek) o istem zahtevku, o katerem se (že) odloča v nepravdnem postopku, kar pa ni dopustno (3. odst. 194. čl. ZPP/77) in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). 3. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, s katero je uveljavila svoj predlog (zahtevek) za razdelitev parcele št. X in ki ga je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo. Tožena stranka se zoper sodbo ni pritožila. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo tudi v tem delu in tudi nasprotno tožbo zavrglo. Gre namreč za delitev (pravzaprav eno od možnosti delitve) iste parcele, ki se bo izvršila v nepravdnem postopku. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje predlogov (zahtevkov) posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov (189. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP, 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP). Ne glede na to kateri izmed njih vloži predlog (zahtevek), izrek sodne odločbe vedno vsebuje odločitev o razdelitvi solastne ali skupne stvari in torej odločitev o vseh njihovih predlogih. To pa pomeni, da ni mogoče o nasprotni tožbi odločiti neodvisno od tožbe, kot sicer velja za nasprotno tožbo po ZPP (189. čl. ZPP/77). Zato pritožbeno sodišče šteje, da je treba istočasno z razveljavitvijo odločitve o zahtevku iz tožbe razveljaviti tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe (analogno pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/92). Tudi nasprotno tožbo je zato zavrglo iz enakega razloga (2. odst. 369. čl. v zvezi z 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77).
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 355, 355/2, 352, 352/1, 355, 355/2. ZOR člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
splošni pogoji pogodbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
1. Splošni pogoji pogodbe res zavezujejo pogodbeno stranko pod pogojem, da so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (3. odst. 142. čl. ZOR), vendar pa toženec pri tem prezre, da so natisnjeni na hrbtni strani najemne pogodbe in je nanje posebej opozorjen že na prvi strani pogodbe na mestu, kjer se je moral tudi podpisati. Če jih ni prebral, je bil sam premalo skrben ob sklepanju pogodbe. Zato se na nepoznavanje določil splošnih pogojev pogodbe ne more uspešno sklicevati. 2. Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov je po določilu 1. odst. 352. čl. ZPP/77 dopustno, po presoji pritožbenega sodišča pa so tudi takšna, da kažejo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
ZOR člen 17, 219, 462, 462/1, 17, 219, 462, 462/1.
prodajna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpolnitev pogodbe - denarna kazen - uporaba tuje stvari v svojo korist
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno v kakšne namene je toženka uporabljala prostore stanovanja. V skladu z določbo 219. člena ZOR je namreč toženka dolžna nadomestiti le korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja. Kakšna je bila korist, je potrebno konkretno in natančno ugotoviti. Za obdobje od 1.7.1996 do konca novembra 1996 pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo kakšno korist je imela toženka od uporabe stanovanja v katerem ni bivala. Ob ugotovitvi, da je v tem obdobju živela v drugem stanovanju v Ljubljani ter tam očitno plačevala najemnino, ni mogoče enostavno šteti, da je uporabljala tudi kritično stanovanje na tak način, da bi imela s tem korist v višini najemnine.
V pritožbenem postopku lahko stranka navaja nova dejstva le, če bi izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka oz. do konca obravnave; česar pa pritožnica ni z ničemer izkazala. Ker gre za podatke s katerimi razpolaga edino pritožnica ter jih je relativno enostavno zbrati, pa tudi ni razloga, zaradi katerega bi sodišče pritožnici dovolilo navajanje novih dejstev.
Pravnemu stališču prvostopnega sodišča, da prodaja rib in storitve čiščenja lignjev, opravljene v okviru redne dejavnosti tožeče stranke ter kasnejše pobotanje terjatev obeh pravdnih strank ni nič neobičajnega in nedovoljenega, bi bilo moč pritrditi le v primeru, če opisani pravni dejanji ne bi po trditvah tožeče stranke prikrivali nekega drugega pravnega posla - zatrjevane nadomestne izpolnitve tožeče stranke, ki pa je ob izpolnjenih (objektivnih in subjektivnih) predpostavkah iz 125. čl. ZPPSL, izpodbojen.
Lastnik je tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Tako je dolžan lastnik nositi stroške vzdrževanja kabelskega sistema in ne najemnik.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovornim navedbam glede zatrjevanih plačil upnik v pritožbi ni oporekal. Poleg tega pa je priznal še dolžničino plačilo z dne 08.11.1999 v višini 23.341,00 SIT. Čeprav je prepričan, da je dolžnica prejela vse izterjevane račune in bremenpise, sodišču predlaga, da razveljavi sklep o izvršbi tudi za znesek, ki ga izterjuje na podlagi bremenpisov in računa za katere dolžnica v ugovoru trdi, da predlogu za izvršbo niso bili priloženi. V tem obsegu je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi moč šteti za obrazložen.
Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ko je neprepričljivo ugotovljeno, da ustna kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena, ker F. R. ni nastopal kot pooblaščenec toženk kot lastnic nepremičnine. Konkludentna dejanja toženk (izselitev iz sporne nepremičnine, parcelacija) kažejo, da sta toženki svojega očeta F. R. šteli za zastopnika pri sklepanju pogodbe, na navedeno pa kažejo tudi dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank, ki jih je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo.