Sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, je mogoče uspešno izpodbijati le iz razlogov, navedenih v 50. in 51. čl. Zakona o izvršilnem postopku oz. 55. in 56. čl. Zakona o izvršbi in zarvoanju, ki sta iste vsebine.
ZD člen 191, 191/1, 191, 191/1. ZIZ člen 267, 267.
zapuščinski postopek - začasna odredba
Izvršba ni tista, ki bi sledila pravnomočnemu koncu zapuščinskega postopka za primer morebitnega nespoštovanja kondemnatornih odločb sodišča in kakršnih v zapuščinskem postopku sodišče ne izdaja. V zapuščinskem postopku predvideni ukrepi zavarovanja zapuščine so namreč določeni v 191. členu ZD, med katerimi pa ni zavarovanja z začasno odredbo.
Pravilna je napotitev vdove na pravdo na ugotovitev, da 1/2 nepremičnin in denarnih sredstev ne spada v zapuščino. Nepremično premoženje je v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, kar velja tudi za denarna sredstva na raznih računih. Ker drugi dediči izločitvenih zahtevkov ne priznajo, je glede na zemljiškoknjižno in listinsko stanje pravico vdove šteti za manj verjetno.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
Tožeča stranka tako glede na predmet zavarovanja (ki predstavlja posamezne dele stavb, ki kot taki niso vknjiženi v zemljiški knjigi) začasne odredbe ni mogla predlagati po določbi 2. točke 1. odst. 273. člena ZIZ, saj poleg prepovedi odtujitve in obremenitve spornih poslovnih prostorov ni mogla predlagati tudi vknjižbe te prepovedi v zemljiški knjigi. Po določbi 21. člena ZZK - Zakona o zemljiški knjigi mora biti namreč v listini, ki je podlaga za vknjižbo, nepremičnina označena s tistimi podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Verjetnega obstoja terjatve na tistem delu nepremičnin, ki presegajo sporne poslovne prostore, katerih zavarovanje se v tem postopku zahteva, pa tožeča stranka v tem postopku niti ne zatrjuje. Sama prepoved odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin pa ne more doseči tistega namena zavarovanja, ki ga zasleduje institut začasne odredbe, saj brez neposrednih dejanj zavarovanja ni izvršljiva. Glede na konkretne okoliščine primera bi tožeča stranka namen zavarovanja lahko dosegla le s predlagano začasno odredbo po določbi 3. točki 1. odst. 273. člena ZIZ.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).
Pravnemu stališču prvostopnega sodišča, da prodaja rib in storitve čiščenja lignjev, opravljene v okviru redne dejavnosti tožeče stranke ter kasnejše pobotanje terjatev obeh pravdnih strank ni nič neobičajnega in nedovoljenega, bi bilo moč pritrditi le v primeru, če opisani pravni dejanji ne bi po trditvah tožeče stranke prikrivali nekega drugega pravnega posla - zatrjevane nadomestne izpolnitve tožeče stranke, ki pa je ob izpolnjenih (objektivnih in subjektivnih) predpostavkah iz 125. čl. ZPPSL, izpodbojen.
Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ko je neprepričljivo ugotovljeno, da ustna kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena, ker F. R. ni nastopal kot pooblaščenec toženk kot lastnic nepremičnine. Konkludentna dejanja toženk (izselitev iz sporne nepremičnine, parcelacija) kažejo, da sta toženki svojega očeta F. R. šteli za zastopnika pri sklepanju pogodbe, na navedeno pa kažejo tudi dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank, ki jih je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo.
Reklamacijski postopek pri tožeči stranki so res izvedli organi tožeče stranke in preglede opravili njeni delavci. Pa vendarle ne gre zato vnaprej te dokaze šteti za enostranske in ne popolnoma objektivne, saj drugačne možnosti kot preverjanja pravilnosti vpisanih podatkov o registriranju opravljenih storitev in pravilnosti obračuna po veljavnem ceniku zaradi odprave morebitne administrativno računske napake in preverjanja brezhibnosti registriranja podatkov o ptt storitvah tožeča stranka praktično nima. Tudi ni pričakovati, da bi tožeča stranka kot specializirana družba za nudenje telefonskih storitev v vseh primerih reklamacije angažirala samostojnega neodvisnega strokovnjaka.
sklep o dedovanju - dedovanje - oporoka - napotitev na pravdo
Zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj se primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, sicer je potrebna napotitev na pravdo.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopno sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede trajanja, obsega in stopnje telesnih bolečin, ker v izpodbijani sodbi ni ugotovilo in upoštevalo številnih nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih zatrjuje tožeča stranka.
Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti manjkajo v izpodbijani sodbi odločilna dejstva, saj so zmotne ugotovitve o omejeni gibljivosti skočnega sklepa, nista ugotovljena obseg in stopnja okvare levega plantarnega lateralnega žica, prezrta pa je tudi okoliščina tožnikove starosti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
S popravnim sklepom sodišče prve stopnje ne more spreminjati odločitve, temveč le popravlja očitne napake v številkah in računske pomote. Tako ne gre za popravo računske pomote, če sodišče pri popravi izračuna upošteva tudi podatke, ki jih ni upoštevalo v prvotnem obračunu.
odločilna dejstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje, ki je v celoti sledilo obrambi tožeče stranke in ob vpogledu v predložene listine ugotovilo, da računi glasijo na toženo stranko, je prezrlo določbo 17. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, po kateri ima najemnik pravico pobotati stroške popravila, ki ne gredo v njegovo breme, z najemnino, če so zato izpolnjene določene predpostavke. Sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v tej smeri ni ugotavljalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 355, 355/2, 352, 352/1, 355, 355/2. ZOR člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
splošni pogoji pogodbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
1. Splošni pogoji pogodbe res zavezujejo pogodbeno stranko pod pogojem, da so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (3. odst. 142. čl. ZOR), vendar pa toženec pri tem prezre, da so natisnjeni na hrbtni strani najemne pogodbe in je nanje posebej opozorjen že na prvi strani pogodbe na mestu, kjer se je moral tudi podpisati. Če jih ni prebral, je bil sam premalo skrben ob sklepanju pogodbe. Zato se na nepoznavanje določil splošnih pogojev pogodbe ne more uspešno sklicevati. 2. Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov je po določilu 1. odst. 352. čl. ZPP/77 dopustno, po presoji pritožbenega sodišča pa so tudi takšna, da kažejo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, saj ni bilo zanesljivo ugotovljeno, ali je tožena stranka tudi v preteklosti postavljala električnega pastirja tako, da je sekal služnostno pot in ali je bil s tem dostop do tožnikove hiše preprečen ali ne.