Iz razlogov sodbe namreč nedvomno izhaja, da je obtoženec oškodovanki sledil po izstopu iz avtobusa in jo nato porinil desno pod cesto tako močno, da je zdrsela po nasipu kar štiri metre v globino, nato pa ko je ona ležala na hrbtu, ji pokleknil med noge in ji poskušal razkleniti kolena. To pa je sila, ki jo je obtoženec uporabil zoper oškodovanko z namenom spolnega občevanja.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev in ugovarja zastaranje dolžnikove terjatve, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Navedena dejstva, ki jih je dolžnik podkrepil tudi z dokazi, bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična. O tem pa bo v nadaljevanju odločalo sodišče v pravdnem postopku.
ZST člen 27, 27. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
odločba o odmeri sodne takse - plačilo takse
Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
ZPP (1977) člen 370, 370/2, 370, 370/2. ZOR člen 620, 620.
pogodba o delu - odprava napak - pravni posel - sodba - ugovor
Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je tožena stranka, s tem ko je vtoževani račun znižala na sporazumno ugotovljeno vrednost, pred pravdo priznala vtoževano terjatev tako po temelju kot po višini. Takšno sklepanje pa je, upoštevaje, da iz besedila zapisnika sledi tudi, da "izvajalec ni kriv za vlažnost prostorov ob priliki polaganja parketa", vsaj preuranjeno.
Prisojena odškodnina za negmotno škodo se zviša na 3.950.000,00 SIT (poškodbe: pretres možganov, raztrganina ozkega črevesja z vnetjem potrebušnice, zlom prsnice, zlom 2. in 3. izrastka ledvenega vretenca levo z udarnino prsne in ledvene hrbtenice, zlom krone prvih dveh sekalcev v zgornji čeljusti, ugrizno rano na jeziku ter rani na čelu in desnem komolcu).
pristojnost - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine
Sodišče presoja pristojnost na podlagi navedb v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, kje se nahajajo dolžnikove premičnine, je za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
1. V postopku delitve stvari in skupnega premoženja morajo sodelovati vsi skupni lastniki (v konkretnem primeru dediči parcele). Gre namreč za nujne sospornike. 2. Pravdni postopek se je začel s tožbo tožeče stranke po napotitvenem sklepu nepravdnega sodišča, v katerem je nastal spor o delitvi parcele št. X. Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice tožencev na določenem delu parcele št. X. To isto vprašanje - vprašanje razdelitve parcele št. X - se med istimi strankami že obravnava v nepravdnem postopku pred nepravdnim sodiščem. To pa pomeni, da teče pravda (postopek) o istem zahtevku, o katerem se (že) odloča v nepravdnem postopku, kar pa ni dopustno (3. odst. 194. čl. ZPP/77) in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). 3. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, s katero je uveljavila svoj predlog (zahtevek) za razdelitev parcele št. X in ki ga je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo. Tožena stranka se zoper sodbo ni pritožila. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo tudi v tem delu in tudi nasprotno tožbo zavrglo. Gre namreč za delitev (pravzaprav eno od možnosti delitve) iste parcele, ki se bo izvršila v nepravdnem postopku. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje predlogov (zahtevkov) posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov (189. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP, 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP). Ne glede na to kateri izmed njih vloži predlog (zahtevek), izrek sodne odločbe vedno vsebuje odločitev o razdelitvi solastne ali skupne stvari in torej odločitev o vseh njihovih predlogih. To pa pomeni, da ni mogoče o nasprotni tožbi odločiti neodvisno od tožbe, kot sicer velja za nasprotno tožbo po ZPP (189. čl. ZPP/77). Zato pritožbeno sodišče šteje, da je treba istočasno z razveljavitvijo odločitve o zahtevku iz tožbe razveljaviti tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe (analogno pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/92). Tudi nasprotno tožbo je zato zavrglo iz enakega razloga (2. odst. 369. čl. v zvezi z 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77).
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ko je neprepričljivo ugotovljeno, da ustna kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena, ker F. R. ni nastopal kot pooblaščenec toženk kot lastnic nepremičnine. Konkludentna dejanja toženk (izselitev iz sporne nepremičnine, parcelacija) kažejo, da sta toženki svojega očeta F. R. šteli za zastopnika pri sklepanju pogodbe, na navedeno pa kažejo tudi dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank, ki jih je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo.
Reklamacijski postopek pri tožeči stranki so res izvedli organi tožeče stranke in preglede opravili njeni delavci. Pa vendarle ne gre zato vnaprej te dokaze šteti za enostranske in ne popolnoma objektivne, saj drugačne možnosti kot preverjanja pravilnosti vpisanih podatkov o registriranju opravljenih storitev in pravilnosti obračuna po veljavnem ceniku zaradi odprave morebitne administrativno računske napake in preverjanja brezhibnosti registriranja podatkov o ptt storitvah tožeča stranka praktično nima. Tudi ni pričakovati, da bi tožeča stranka kot specializirana družba za nudenje telefonskih storitev v vseh primerih reklamacije angažirala samostojnega neodvisnega strokovnjaka.
Če je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno, da mora dolžnik obročno odplačevati upniku kupnino, jo je dolžnik dolžan plačati ob času dospelosti posamičnih obrokov, ki je razviden iz kupnine pogodbe.
ZOR člen 17, 219, 462, 462/1, 17, 219, 462, 462/1.
prodajna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpolnitev pogodbe - denarna kazen - uporaba tuje stvari v svojo korist
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno v kakšne namene je toženka uporabljala prostore stanovanja. V skladu z določbo 219. člena ZOR je namreč toženka dolžna nadomestiti le korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja. Kakšna je bila korist, je potrebno konkretno in natančno ugotoviti. Za obdobje od 1.7.1996 do konca novembra 1996 pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo kakšno korist je imela toženka od uporabe stanovanja v katerem ni bivala. Ob ugotovitvi, da je v tem obdobju živela v drugem stanovanju v Ljubljani ter tam očitno plačevala najemnino, ni mogoče enostavno šteti, da je uporabljala tudi kritično stanovanje na tak način, da bi imela s tem korist v višini najemnine.
sklep o dedovanju - dedovanje - oporoka - napotitev na pravdo
Zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj se primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, sicer je potrebna napotitev na pravdo.
Izpraznitev poslovnega prostora po postopku, predvidenem v ZPSPP (izdaja naloga o izpraznitvi) je mogoče zahtevati le v primeru, ko je med dvema strankama sklenjena najemna pogodba za poslovni prostor oziroma poslovno stavbo.
Ker znaša vrednost spornega predmeta, od katere je posredno odvisna tudi višina stroškov postopka, 39,324.254,00 SIT, ker je tožnik dijak, ki se redno šola in ker kot tak nima ne lastnega dohodka niti premoženja kot vira sredstev za lastno preživljanje - temveč je nasprotno sam še vedno preživninski upravičenec, so izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po določbah prvega in petega odst. 168. čl. ZPP.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).