Prisojena odškodnina za negmotno škodo se zviša na 3.950.000,00 SIT (poškodbe: pretres možganov, raztrganina ozkega črevesja z vnetjem potrebušnice, zlom prsnice, zlom 2. in 3. izrastka ledvenega vretenca levo z udarnino prsne in ledvene hrbtenice, zlom krone prvih dveh sekalcev v zgornji čeljusti, ugrizno rano na jeziku ter rani na čelu in desnem komolcu).
sklep o dedovanju - dedovanje - oporoka - napotitev na pravdo
Zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj se primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, sicer je potrebna napotitev na pravdo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu ostal neobrazložen.
ZST člen 27, 27. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
odločba o odmeri sodne takse - plačilo takse
Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
Na glavni obravnavi dana izjava tožene stranke, da je pripravljena plačati iztoževano odškodnino, ko bo cenilec ugotovil njeno višino, pomeni priznanje dolga, ki zastaranje pretrga.
ZZZDR člen 78, 78/1, 132, 132/5, 78, 78/1, 132, 132/5.
preživnina za mladoletnega otroka
Sodišče odloča o preživnini po razmerah ob izdaji sodbe in zato toženčeva bojazen, da utegne v bodočnosti izgubiti službo, ne more biti v tem postopku upošteven razlog za zniževanje s prvostopno sodbo določene preživnine.
Novi dokazi, predloženi v pritožbi, so razlog za razveljavitev prvostopne sodbe, če je njihova izvedba potrebna za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
1. V postopku delitve stvari in skupnega premoženja morajo sodelovati vsi skupni lastniki (v konkretnem primeru dediči parcele). Gre namreč za nujne sospornike. 2. Pravdni postopek se je začel s tožbo tožeče stranke po napotitvenem sklepu nepravdnega sodišča, v katerem je nastal spor o delitvi parcele št. X. Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice tožencev na določenem delu parcele št. X. To isto vprašanje - vprašanje razdelitve parcele št. X - se med istimi strankami že obravnava v nepravdnem postopku pred nepravdnim sodiščem. To pa pomeni, da teče pravda (postopek) o istem zahtevku, o katerem se (že) odloča v nepravdnem postopku, kar pa ni dopustno (3. odst. 194. čl. ZPP/77) in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). 3. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, s katero je uveljavila svoj predlog (zahtevek) za razdelitev parcele št. X in ki ga je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo. Tožena stranka se zoper sodbo ni pritožila. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo tudi v tem delu in tudi nasprotno tožbo zavrglo. Gre namreč za delitev (pravzaprav eno od možnosti delitve) iste parcele, ki se bo izvršila v nepravdnem postopku. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje predlogov (zahtevkov) posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov (189. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP, 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP). Ne glede na to kateri izmed njih vloži predlog (zahtevek), izrek sodne odločbe vedno vsebuje odločitev o razdelitvi solastne ali skupne stvari in torej odločitev o vseh njihovih predlogih. To pa pomeni, da ni mogoče o nasprotni tožbi odločiti neodvisno od tožbe, kot sicer velja za nasprotno tožbo po ZPP (189. čl. ZPP/77). Zato pritožbeno sodišče šteje, da je treba istočasno z razveljavitvijo odločitve o zahtevku iz tožbe razveljaviti tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe (analogno pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/92). Tudi nasprotno tožbo je zato zavrglo iz enakega razloga (2. odst. 369. čl. v zvezi z 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77).
sprememba tožbe - preživnina za razvezanega zakonca
Zahteva v pritožbi za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu, ki ni bila uveljavljana v postopku pred sodiščem prve stopnje je sprememba tožbe, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena.
sodna pristojnost - arbitražni dogovor - najemna pogodba za poslovni prostor
Z zakonom predpisana sodna odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor ne izključuje pravice strank, da za reševanje spora dogovorita pristojnost arbitraže.
Lastnik je tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Tako je dolžan lastnik nositi stroške vzdrževanja kabelskega sistema in ne najemnik.
ZOR člen 145, 145/2, 438, 438/1, 145, 145/2, 438, 438/1.
odstop terjatve - odstop pogodbe
Pri odstopu terjatve (za razliko od odstopa pogodbe) ni potrebna dolžnikova privolitev. Če ni potrebno, da se dolžnik z odstopom terjatve strinja, pa je vseeno, ali se strinja ali ne. Vendar pa mora biti o odstopu terjatve obveščen, da lahko odstop proti njemu učinkuje.
ZOR člen 336, 336. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
neutemeljen ugovor - ugovor pobota terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Eden od pogojev za pobot (prim. 336. člen ZOR) je vzajemnost terjatev (stranki morata biti medsebojna upnika in dolžnika). Iz dolžnikovih navedb in predloženih dokazov pa bi lahko izhajalo le, da ima dolžnik terjatev do "posrednika", ne pa do upnika.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za oceno (ne)obrazloženosti ugovora je odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).