Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne dolguje ničesar, ker je uveljavljano terjatev po računu-končni situaciji že plačal (z avansom) dne 30.09.1994 ter za to navedbo predložil dokaz.
Ker ustvarja pogodba pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki, za utemeljenost ugovora zoper negatorno tožbo ne zadoščajo trditve, da je bil sklenjen s singularnim pravnim prednikom tožnika dogovor, na podlagi katerega lahko toženec uporablja nepremičnino. Takšen ugovor bi bil utemeljen le, če bi toženec dokazal, da ima dogovor učinek tudi napram singularnemu pravnemu nasledniku.
Da bi sodišče prve stopnje lahko ocenjevalo skladnost predloženih listin z ugovornimi navedbami, bi moral dolžnik listinam v tujem jeziku priložiti overjen prevod.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z zanikanjem obstoja upnikove terjatve je dolžnik navedel t. im. negativno dejstvo, za katerega ne more predložiti dokaza; zato je tak ugovor treba šteti za obrazložen.
V postopku v sporih majhne vrednosti se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izrecno pa se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker uveljavlja vsebinsko stranka ravno pritožbeni razlog, za katerega veljajo določbe 370. člena ZPP, navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZOR člen 336, 336. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
neutemeljen ugovor - ugovor pobota terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Eden od pogojev za pobot (prim. 336. člen ZOR) je vzajemnost terjatev (stranki morata biti medsebojna upnika in dolžnika). Iz dolžnikovih navedb in predloženih dokazov pa bi lahko izhajalo le, da ima dolžnik terjatev do "posrednika", ne pa do upnika.
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti; navedel je, da ima po več računih terjatve do upnika v skupni višini 215.390,90 SIT s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. Zato je do višine te (skupne) terjatve postavil pobotni ugovor. Za svoje navedbe pa je tudi predložil dokaze. Ugovor je tako treba šteti za obrazložen in s tem za utemeljen.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za oceno (ne)obrazloženosti ugovora je odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).
Če tožena stranka mnenju izvedenca, ki ga je izdelal pred pravdo, ni oporekala in je sodišče ta dokaz izvedlo tako, da je mnenje prebralo, bi ga moralo oceniti skupaj z ostalimi dokazi, ki jih je glede obstoja nematerialne škode tudi izvedlo.
V obsodilnem delu sodbe je bil pri odmeri kazenske sankcije preveč upoštevan doprinos oškodovanca pri storitvi kaznivega dejanja poskusa umora. Zato je bila izrečena kazen zvišana.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21435
KZ člen 92, 92/2, 93, 93/1, 92, 92/2, 93, 93/1. ZKP člen 483, 483/2, 483, 483/2.
mlajši mladoletnik - starejši mladoletnik
Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je sedaj polnoletnemu V.K. izrekel vzgojni ukrep navodila in prepovedi po čl. 77 KZ. V zvezi s kaznivim dejanjem tatvine po čl. 211/2 in 1 KZ, ki je bilo storjeno dne 6.11.1996, je bil mladoletnik ob času sojenja dne 27.3.2000 že polnoleten in se mu zato ne bi smelo soditi za tako kaznivo dejanje, saj za tako kaznivo dejanje ni predpisana kazen hujša od petih let zapora. Drugo kaznivo dejanje pa je bilo storjeno dne 4.8.1997, ko je bil obdolženec še starejši mladoletnik, ob času sojenja pa je bil torej že polnoleten. Sodišče prve stopnje bi mu lahko izreklo le vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali ustrezen zavodski vzgojni ukrep, saj je mladoletnik pomagal pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti po čl. 143/1 KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Sodišče prve stopnje pa je kršilo kazenski zakon in je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi po čl.
77 KZ. Višje sodišče je pritožbama zagovornice in državne tožilke ugodilo in je kazenski postopek ustavilo in sicer za prvo dejanje v zvezi s 4. tč. 357. čl. ZKP, v zvezi z drugim dejanjem pa iz razloga smotrnosti.
ZIZ člen 266, 269. ZS-C člen 48. ZS člen 99, 99/2, 99/2-4.
začasna odredba - stvarna pristojnost
Za izdajo začasne odredbe je na podlagi spremenjenega čl. 101/II tč. 5 Zakona o sodiščih pristojno ..... le v primeru, če je predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža.
Za odločanje o predlogu za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve ugotovljene z odločbo v upravnem postopku je stvarno pristojno okrajno sodišče. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila čl. 101 Zakona o sodiščih (v zv. s čl. 48 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ko se je izreklo za stvarno nepristojno na podlagi odločanja. Ob reševanju .. zoper sklep o začasni odredbi bo potrebno preizkusiti ali je začasna odredba dopustna.
predujem - založitev predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka
Edini strošek, povezan z začetkom stečajnega postopka, je objava oklica o začetku v Uradnem listu RS. Zato je primerno določiti predujem v višini, ki ustreza stroškom te objave.
V primeru, da je iz Splošnih pogojev organizatorja potovanja razvidno, da je osnova prijave izpolnjeni prijavni dokument in vplačana akontacija je pogodba o organiziranju potovanju sklenjena šele takrat, ko sta oba pogoja izpolnjena.
Pravdni stranki sta sporazumno razdrli pogodbo, ker je imelo toženčevo delo (izdelava fasade) takšne napake, da je bilo neuporabno. Tožnik ima v takšnem primeru pravico do odškodnine za škodo, ki izvira iz napake, ne pa za škodo, ki jo pomeni napaka sama.