neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Določenih nerešenih vprašanj v pravnem razmerju dolžnika s tretjo osebo (praviloma) ni mogoče šteti kot pravno upoštevnega ugovornega razloga, s katerim bi dolžnik lahko izpodbijal sklep o izvršbi; nikakor pa ne, če dolžnik niti ni predložil dokazov, s katerimi bi dokazoval, da naj bi bilo od rešitve spornih vprašanj odvisno plačilo uveljavljane terjatve.
V postopku v sporih majhne vrednosti se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izrecno pa se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker uveljavlja vsebinsko stranka ravno pritožbeni razlog, za katerega veljajo določbe 370. člena ZPP, navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za oceno (ne)obrazloženosti ugovora je odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).
V primeru, da je iz Splošnih pogojev organizatorja potovanja razvidno, da je osnova prijave izpolnjeni prijavni dokument in vplačana akontacija je pogodba o organiziranju potovanju sklenjena šele takrat, ko sta oba pogoja izpolnjena.
disciplinski postopek - odklonitev delovnega naloga
ZZDO uporablja izraz "predstojnik" za funkcionarja, ki vodi upravni organ (2. odstavek 3. člena ZZDO). Izraza predstojnik tudi v 8. točki 45. člena ZZDO ni mogoče drugače pojmovati, le da je v tej določbi izenačena odklonitev delovnega naloga predstojnika in višjega upravnega delavca. Čeprav je delavec odklonil telefonsko odredbo svojega neposredno nadrejenega delavca, ni storil očitane disciplinske kršitve po 8. točki 45. člena ZDDO - odklonitev delovnih nalog predstojnika, saj nadrejeni delavec ni bil predstojnik oz. višji upravni delavec. Zato tožnik ni storil očitane hujše kršitve delovnih obveznosti iz 8. točke 45. člena ZDDO, izdani sklepi o disciplinski odgovornosti pa so nezakoniti.
ZSReg člen 11, 11/2, 11, 11/2. ZFPPod člen 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1.
izbris iz sodnega registra
Gospodarska družba, ki ni vložila ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, nima pravice vložiti pritožbe proti sklepu o izbrisu. O pritožbi proti sklepu o izbrisu takoj odloča sodišče druge stopnje, ne pa najprej sodišče prve stopnje. Postopek odločanja o izbrisu iz sodnega registra po ZFPPod (kot kasnejšem in predvsem posebnem predpisu) je namreč zasnovan tako, da sodišče prve stopnje odloča o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, sodišče druge stopnje pa o pritožbi proti sklepu o izbrisu.
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP člen 180, 180/5, 180, 180/5.
oprostitev plačila sodne takse
Po določbi 5. odstavka 180. člena ZPP/99 je sodišče dolžno odločiti o oprostitvi plačila sodnih taks takoj, najkasneje pa v 15 dneh, zato sodišče ne raziskuje premoženjskega stanja tožeče stranke po uradni dolžnosti, temveč o oprostitvi plačila sodnih taks odloči na podlagi dokazov, ki jih je stranka že pravočasno predložila.
Po določilu 292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) so stroški izvršitelja stroški izvršilnega postopka ali postopka zavarovanja. Izvršilne stroške pa po določilu 1. odst. 38. čl. ZIZ plača naprej upnik. Dejstvo, da gre v konkretnem primeru za izterjavo preživnine, na odločitev o izvršilnih stroških ne vpliva, upnikov položaj pa je v takih postopkih olajšan s tem, da je oproščen plačila sodnih taks (2. odst. 12. čl. Zakon o sodnih taksah).
ZPP (1977) člen 368, 421, 421-9, 422, 422/2, 368, 421, 421-9, 422, 422/2. ZDR člen 36f, 103, 36f, 103.
obnova postopka pri delodajalcu - pravnomočen sklep o trajnem presežku - soglasje delavca
Delodajalec ne more enostransko razveljaviti pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka in odločiti, da se delavec kot trajni presežek razporedi k drugemu delodajalcu. Delodajalec lahko obnovi pravnomočno končan postopek zaradi trajnega presežka v primeru, če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, ki se smiselno uporablja v postopkih o odločanju o pravicah delavcev, ali pa če delavec izrecno soglaša s spremembo oz. odpravno pravnomočne odločitve delodajalca.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
disciplinska kršitev - sprememba kvalifikacije
Če sodišče prve stopnje spremeni pravno kvalifikacijo kršitve tako, da ravnanje delavca opredeli kot lažjo kršitev delovnih obveznosti, mora to obrazložiti ter navesti, zakaj očitane nepravilnosti ne morejo predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti, kot jih je opredelil delodajalec.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki vročilo tožbo 28.12.1995. Tožena stranka ni vložila odgovora na tožbo, zato je po čl. 318. ZPP izdalo zamudno sodbo. Pri tem pa je napačno uporabilo 2. odst. 499. čl. ZPP, ki določa, da če je bila tožba vročena tožencu pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku ne uporabljajo določbe 318. čl. ZPP. Sodišče bi moralo pri izdaji zamudne sodbe uporabiti kriterije iz čl. 332. ZPP/77.
Ker sklepa o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra subjektu vpisa ni bilo mogoče vročiti na naslovu iz sodnega registra, je bila vročitev pravilno opravljena z nabitjem na sodno desko. Čeprav subjekt vpisa nato ni vložil ugovora, je njegova pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra dovoljena (izpodbija jo zato, ker naj bi mu bilo onemogočeno vložiti ugovor), a ni utemeljena.
Če so tožniki po izdaji sodbe sodišča prve stopnje podpisali (identične) predloge pogodb o zaposlitvi, katerih presojo zakonitosti so zahtevali v individualnem delovnem sporu, potem pritožba zoper sodbo, s katero so bili njihovi zahtevki zavrnjeni, ni dovoljena. S podpisom identičnih predlogov pogodb o zaposlitvi je prenehal pravni interes tožnikov za pritožbo.
ZGJS člen 27, 27/2, 27, 27/2. ZSReg člen 17, 33, 33/2, 33, 33/2, 17.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Na območju prejšnjih ljubljanskih občin (novo)ustanovljene občine so postale lastnice infrastrukturnih objektov in naprav, omrežja ter mobilnih in drugih sredstev, ki so namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb ter s tem tudi pravne naslednice ustanoviteljskih pravic in pravic upravljanja, med katere sodi tudi imenovanje in razrešitev direktorja. Ker je z ustanovitvijo novih občin nastala skupna lastnina, ki naj bi jo novonastale občine šele razdelile, je začel veljati tudi nov način upravljanja tega skupnega premoženja ter nov (skupen) način izvrševanja ustanoviteljskih pravic. Ustanovitelj javnega holdinga mestnih javnih podjetij ni bilo več mesto Ljubljana, temveč vse njegove pravne naslednice.
Pritožnik je sodno takso za pritožbo plačal, čeprav ne v roku 15 dni od vročitve opomina, vendar pa pred izdajo sklepa o umiku pritožbe, zato ni podlage za uporabo 3. odstavka 497. člena ZPP.
ZOR člen 17, 17/2, 82, 83, 124, 125, 126, 126/2, 127, 17, 17/2, 82, 83, 124, 125, 126, 126/2, 127.
prodajna pogodba - najemna pogodba - razlaga pogodbe - neizpolnitev - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe - odstop od pogodbe
Če možnost enostranskega odstopa od pogodbe ni izrecno dogovorjena, lahko v primeru neizpolnjevanja pogodbe s strani ene stranke pogodbi zvesta stranka vztraja pri izpolnitvi pogodbe (primarno) ali pa pogodbo razdre (prim. 124. čl. ZOR), vendar daje zakon prednost ohranitvi pogodbe v veljavi (prim. 126. čl. ZOR). ZOR v 132. čl. določa posledice razdrtja pogodbe, vendar navedeni člen ni kogentna norma, zato lahko stranke posledice razdrtja uredijo tudi drugače.
dejansko stanje - dokaz - izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - priča
Vsaka stranka mora najprej navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek oz. s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika, za tako zatrjevana dejstva pa predlaga dokaze; v kolikor stranka predlaga dokazovanje s pričami, mora navesti, o čem naj bi predlagana priča izpovedala (241. čl. ZPP) in ne zgolj predlagati pričo, ki bi morda vedela povedati kaj relevantnega v zvezi z zadevo. Vsa listinska dokazila so bila tožencu vročena, zato bi lahko uspešno oporekal zahtevku le, če bi določno in z dokazi podprto izpodbijal posamezne postavke računov ali pogodb, česar pa toženec ni storil, niti ni trdil, da posameznih storitev, telefonskih impulzov ali električne energije ni uporabljal, oz. da bi jih uporabljal v manjši meri.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sicer navaja pravno relevantno dejstvo, to je, da je obveznost do upnika plačal, vendar za te svoje trditve ne prilaga dokazov. V ugovoru se sicer sklicuje na dokaz - virman obr. št. 40, vendar tega virmana v spisu ni. Ker dolžnik tudi ni navedel, da virmana, na katerega se v ugovoru sklicuje, iz opravičljivih razlogov ne more predložiti, pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni obrazložil svojega ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato je treba njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.