Plačilo se določi s pogodbo, če le to ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom (1. odst. 623. čl. ZOR). Le če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu (2. odstavek 623. člena ZOR).
razveza pogodbe - rok - izpolnitev - čas izpolnitve - zamuda - bistvena sestavina pogodbe
Tožeča stranka (prireditelj) je lahko svojo obveznost izpolnila le v času 19. Slovenskaga avtomobilskega salona, t.j. v času od 20. do 29. aprila 1995. Zato je bila izpolnitev njene in ne toženčeve obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe.
Posestno varstvo uporabe električne energije se uresničuje na način, da se zahteva varstvo posesti na stvareh, v katerih se električna energija uporablja - v konkretnem primeru na sobah tožnikov. Tudi pritožbeno sodišče motilnost ravnanj tožene stranke vidi v njenih opustitvenih ravnanjih. Ta namreč denarja za porabljeno električno energijo, ki so ji ga nakazali tožniki kot najemniki stavbe, ni nakazala pooblaščenemu distributerju (česar v pritožbi niti ne zanika), zato je ta izvršil (v razmerju do toženca sicer zakoniti) odklop električne energije. Takšno opustitveno ravnanje tožene stranke pa tudi po oceni pritožbenega sodišča (ob izpolnjenih ostalih pogojih) objektivno predstavlja motilno dejanje. Za motilno ravnanje se namreč ne zahteva zgolj in le aktivnosti motilca, temveč se lahko stori tudi z opustitvenimi ravnanji. Dejstvo, da so imeli tožniki od podpisa dogovora s pooblaščenim distributerjem nemoteno oskrbo z elektriko, ne predstavlja samopomoči v smislu 76. člena ZTLR, saj ni bila naperjena neposredno proti tožencu, torej neposredno proti tistemu, ki je tožnike motil v nihovi posesti. Takšna rešitev mimo volje lastnika (toženca) tudi ne predstavlja (trajne) vzpostavitve v prejšnje posestno stanje, ki se sicer doseže z zakonom dovoljeno samopomočjo. Samovoljnost je podana tudi v primeru, če motilec ni imel namena, da bi si pridobil posest, saj zadošča, da se je zavedal, da posega v tuje posestno stanje, česar pa se je s svojim opustitvenim ravnanjem toženec tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zavedal.
denacionalizacija - napake volje - prodaja nepremičnine - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - plačilo davčnega dolga
Samo dejstvo, da je bil v teku izvršilni postopek zaradi izterjave zapadlega davčnega dolga, ne izključuje obstoja sile, grožnje ali zvijače državnega organa. Vendar pa mora predlagatelj v vsakem primeru dokazati, da je bil ob sklepanju konkretnega pravnega posla izpolnjen kateri od zgoraj naštetih pogojev iz 5. člena ZDen.
Ker obsojenec svoji prošnji za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka ni predložil nikakršnega dokazila o spremenjenih razmerah, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo prošnjo za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka zavrnilo kot neutemeljeno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21277
KZ člen 299, 299/1, 299, 299/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Ker se je sodišče prve stopnje ob izdaji obsodilne sodbe obtožencu za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ oprlo izključno na izpoved priče v preiskavi ter je zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno opozoril, da je navedena priča o istem dogodku doslej štirikrat različno izpovedala, tudi po oceni sodišča druge stopnje dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno ter ji zato izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje trditve priče preiskusiti še z izpovedbo priče, ki je bila ob dogodku prisotna in je sodišče prve stopnje ni zaslišalo zaradi njene daljše odsotnosti zaradi zdravljenja odvisnosti v komuni v I.
Kadar pritožbeno sodišče nima dovolj podatkov, da bi lahko presodilo o utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi, razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru potem, ko bo pridobilo zahtevane podatke.
1/ Zaključek sodišča prve stopnje, da je način oranja, pri katerem se zapelje na sosednjo njivo, v kraju kjer živita pravdni stranki, običajen, je pravilen in prepričljiv. Glede na to je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da takšno dejanje toženca ni motilno dejanje. Opisano dejanje namreč ne predstavlja pravno upoštevnega posega v posest tožnika. 2/ Pritožbena navedba, da je v toženčevem ravnanju podano motenje posesti tožnikovih zemljišč - torej parcel št. 1724 in 1725 pomeni pritožbeno novoto oz. spremembo dejanske podlage tožbe v pritožbenem postopku. Tožnik je namreč v tožbi ter njeni dopolnitvi in ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je bilo motenje storjeno na "pasu travne ruše, ki predstavlja mejo med parcelami". Ker sme pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 184. člena ZPP tožbo spremeniti le do konca glavne obravnave, se pritožbeno sodišče s pritožbeno trditvijo, da je toženec motil tožnika v posesti parcel št. 1724 in 1725, ni moglo ukvarjati.
ZOR člen 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2, 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2.
jamčevanje za napake - odprava napak
Ker toženec skrite napake ni odpravil, jo je odpravil tožnik sam in sedaj zahteva plačilo stroškov postopka torej gre za obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR oziroma za pokrivanje odškodnine z enim od jamčevalnih zahtevkov.
Odgovornost prve tožene stranke za zdrs snega s strehe stavbe, ki je njena last, je potrebno presojati po načelu krivdne odgovornosti. Materialnopravna podlaga je v tem primeru 1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
V postopku zavarovanja upnikove terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na deležu družbenika, ni nepomembno, da gre za ustanoviteljski delež dolžnika v delniški družbi. Ker je kapital slednje in s tem tudi kapital dolžnika razdeljen na delnice, ustanoviteljski delež sploh nima naravo premoženjske pravice dolžnika, ki bi jo bilo moč s prodajo vnovčiti za poplačilo upnikove terjatve. Opisano pa ima za posledico, da tudi ustanovitev zastavne pravice na takšnem deležu in ne delnicah dolžnika upniku ne nudi nikakršnega zavarovanja njegove terjatve.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb postopka - listina
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvršba dovoljena (le) na nepremičnini v lasti dolžnika, je v nasprotju z listino, ki dokazuje (skupno) lastništvo (dolžnika in tretje osebe) na tej nepremičnini.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21682
KZ člen 268, 268/1, 268, 268/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 371, 371/1, 371/1-3.
kazenska sankcija
Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.
ZPP (1977) člen 194, 194/4, 194, 194/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
neutemeljen ugovor - litispendenca
Iz podatkov priloženega spisa in ugovornih navedb ne izhaja, da bi šlo v tem izvršilnem postopku za uveljavljanje iste terjatve (zahtevka) v smislu 4. odst. 194. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
vročanje ugovora v odgovor upniku - izvršba na podlagi verodostojne listine
57. člen ZIZ se v postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne uporabi, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (3. odst. 62. člena ZIZ).
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe
Če je bil obdolženec sojen v nenavzočnosti, pred tem pa je predlagal preložitev glavne obravnave, ki pa ni bila preložena, se je dolžan sam pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da more še pravočasno napovedati pritožbo. Če je za sodbo izvedel šele, ko mu je bil vročen pisni popravek brez obrazložitve, in je šele tedaj predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi vložitve napovedi, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
V zvezi z dolžnostjo plačila stroškov pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kazenski pregon absolutno zastaral iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, zato, čeprav zasebna tožilca s pritožbo nista uspela in se po določbi 2. odstavka 98. člena ZKP povprečnina ne določi le v primeru, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma obdolžencu v korist (ne pa tudi zasebnemu tožilcu) ravnalo po določbi 1. odstavka 98. člena ZKP, po kateri o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 ZKP. Glede na to, da dejstva, da je kazenski absolutno zastaral, ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, je pritožbeno sodišče odločilo po določbi 3. odstavka 96. člena ZKP, po kateri se v takšnem primeru zasebnim tožilcem ne naloži v plačilo stroške postopka, ampak ti obremenjujejo proračun.
Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi, ker naj bi bila odstopljena drugemu upniku, in h kateremu je priložil dokaze, je treba šteti za obrazložen.
Intenziven in dolgotrajen strah, ki je posledica dejstva, da ima tožnica azbestozo in je medicinska prognoza bolezni zelo slaba, je lahko podlaga za odmero izjemne satisfakcije.