kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21670
KZ člen 256, 256/1, 256/3, 256, 256/1, 256/3. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Sodišče pve stopnje je obrazložilo, zakaj ni verjelo pritožniku, pač pa ostalim trem soobdolžencem. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno. Izrečena je ustrezna kazenska sankcija.
KZ člen 19, 325, 325/1, 325/2, 19, 325, 325/1, 325/2.
vzročna zveza - objektivni pogoj kaznivosti
Čeprav je oškodovanec zadobil le lahke telesne poškodbe, te pa so (lažja pljučna embolija) dodatno obremenile oškodovančevo sicer bolezensko oslabelo srce je med obtoženčevim ravnanjem in posledico - smrtjo, podana vzročna zveza (ekvivalenčna teorija) čeprav obtožencu oškodovančevo zdravstveno stanje srca ni bilo znano. Smrt oškodovanca povzročena v prometni nesreči ni objektivni pogoj kaznivosti ampak kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja zato mora biti obtoženec v malomarnostnem odnosu do nje.
Če stranka v času vložitve predloga za oprostitev ni več samostojni podjetnik, ker je prenehala opravljati dejavnost, uporaba 6. odst. 168. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ ne pride v poštev.
Dolžnik je ugovarjal, da članarine ni dolžan plačati, (smiselno) zato, ker zanjo ni pravne podlage, saj je podjetje, ki opravlja gostinsko (in ne obrtno) dejavnost.
V zvezi z dolžnostjo plačila stroškov pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kazenski pregon absolutno zastaral iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, zato, čeprav zasebna tožilca s pritožbo nista uspela in se po določbi 2. odstavka 98. člena ZKP povprečnina ne določi le v primeru, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma obdolžencu v korist (ne pa tudi zasebnemu tožilcu) ravnalo po določbi 1. odstavka 98. člena ZKP, po kateri o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 ZKP. Glede na to, da dejstva, da je kazenski absolutno zastaral, ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, je pritožbeno sodišče odločilo po določbi 3. odstavka 96. člena ZKP, po kateri se v takšnem primeru zasebnim tožilcem ne naloži v plačilo stroške postopka, ampak ti obremenjujejo proračun.
vročanje ugovora v odgovor upniku - izvršba na podlagi verodostojne listine
57. člen ZIZ se v postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne uporabi, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (3. odst. 62. člena ZIZ).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka
V primeru, ko sta oba starša primerna da se jima po razvezi zakonske zvezi mladoletni otrok dodeli v varstvo in vzgojo je potrebno upoštevati izvedeniško mnenje, ki strokovno obrazloži odraščanje in razvoj otroka, ter na podlagi teh ugotovitev sodišče odloči, kateri izmed staršev ima boljše možnosti za varstvo in vzgojo mladoletnega otroka.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
Postopek izvršbe, ki je v teku, se prekine (2. odst. 111. člena ZPPSL); tista izvršba, ki pa še ni v teku, se seveda ne more prekiniti, temveč se je po 1. odst. 111. člena ZPPSL (praviloma) ne dovoli.
Če je obsojenka šele v roku za pritožbo zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe plačala približno polovico zneska iz posebnega pogoja, je določitev novega roka za izpolnitev preostanka obveznosti smiselna, če se tudi po preteku novega roka preizkusna doba ne bo iztekla in je v primeru neplačila še vedno mogoče opraviti postopek za preklic pogojne obsodbe.
ZPPSL člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 374, 353, 353/1, 374. ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZTPDR člen 72, 72. SKPG-90 člen 29, 29-4.
pobotanje - neto in bruto plača
Pri pobotanju se lahko kot nasprotna terjatev pobota znesek neto plače, ki bi jo moral toženec - delavec prejeti, ne pa znesek bruto plače, ki jo dolguje delodajalec, vendar pa mora delodajalec od neto plače (ki je predmet pobotanja), plačati prispevke in davke (bruto).
V skladu z 2. odst. 105. člena ZPPSL (Uradni list RS, št. 84/89) terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso, kar lahko velja tudi za plačo za 1 mesec dni, ki je delodajalec delavcu ni izplačal. V takem primeru se delavec (kot tožena stranka) v pravdi lahko le sklicuje na pobotanje, ki je mastalo na podlagi zakona z dnem začetka stečajnega postopka, ne more pa uveljavljati procesnega pobotega ugovora.
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
ZOR člen 17, 17/1, 516, 516/1, 17, 17/1, 516, 516/1.
prodajna pogodba - plačilo kupnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno razmerje, in da je prodajalec svojo obveznost izpolnil, zato jo mora izpolniti tudi kupec.
Stranka, ki po prekinitvi zapuščinske obravnave ni v danem ji roku vložila tožbe zaradi uveljavitve zahtevka, da spada v zapuščino tudi po njej zatrjevano premoženje, ne more v pritožbenem postopku uspešno izpodbijati s sklepom o dedovanju ugotovljenega obsega zapuščine.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - obseg odškodnine
Izdatki za čiščenje poslovnih prostorov, ki so najemniku nastali pred uporabo prostorov, ne predstavljajo koristi za najemodajalca, saj si je najemnik prostor pred sklenitvijo najemne pogodbe ogledal in ga vzel v najem takega kot ga je videl.
Žig z datumom na hrbtni strani povratnice ne označuje datuma, ko naj bi sodišče pisanje oddalo na pošto (tak žig bi se eventuelno nahajal na sprednji strani sodnega pisma), temveč označuje dan, ko je bilo pisanje vročeno ter povratnica poslana pošiljatelju, to je sodišču. Drugih dokazov, da bi bila vročitev res opravljena dne 23.3.2000 in ne 22.3.2000, dolžnik ni ponudil. Vse navedeno dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 22.3.2000, zato je bil ugovor vložen prepozno.