V postopku zavarovanja upnikove terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na deležu družbenika, ni nepomembno, da gre za ustanoviteljski delež dolžnika v delniški družbi. Ker je kapital slednje in s tem tudi kapital dolžnika razdeljen na delnice, ustanoviteljski delež sploh nima naravo premoženjske pravice dolžnika, ki bi jo bilo moč s prodajo vnovčiti za poplačilo upnikove terjatve. Opisano pa ima za posledico, da tudi ustanovitev zastavne pravice na takšnem deležu in ne delnicah dolžnika upniku ne nudi nikakršnega zavarovanja njegove terjatve.
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe
Če je bil obdolženec sojen v nenavzočnosti, pred tem pa je predlagal preložitev glavne obravnave, ki pa ni bila preložena, se je dolžan sam pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da more še pravočasno napovedati pritožbo. Če je za sodbo izvedel šele, ko mu je bil vročen pisni popravek brez obrazložitve, in je šele tedaj predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi vložitve napovedi, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi, ker naj bi bila odstopljena drugemu upniku, in h kateremu je priložil dokaze, je treba šteti za obrazložen.
ZPP (1977) člen 194, 194/4, 194, 194/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
neutemeljen ugovor - litispendenca
Iz podatkov priloženega spisa in ugovornih navedb ne izhaja, da bi šlo v tem izvršilnem postopku za uveljavljanje iste terjatve (zahtevka) v smislu 4. odst. 194. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
Intenziven in dolgotrajen strah, ki je posledica dejstva, da ima tožnica azbestozo in je medicinska prognoza bolezni zelo slaba, je lahko podlaga za odmero izjemne satisfakcije.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21670
KZ člen 256, 256/1, 256/3, 256, 256/1, 256/3. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Sodišče pve stopnje je obrazložilo, zakaj ni verjelo pritožniku, pač pa ostalim trem soobdolžencem. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno. Izrečena je ustrezna kazenska sankcija.
Račun je enostranka listina; zato mora ob ugovoru tožene stranke, da s tožečo stranko ni poslovno sodelovala, tožeča stranka predložiti dokaze o njunem poslovnem razmerju. Če tega ne stori, sodišče zahtevek tožeče stranke po pravilu o dokaznem bremenu zavrne.
Dolžnik je ugovarjal, da članarine ni dolžan plačati, (smiselno) zato, ker zanjo ni pravne podlage, saj je podjetje, ki opravlja gostinsko (in ne obrtno) dejavnost.
Če stranka v času vložitve predloga za oprostitev ni več samostojni podjetnik, ker je prenehala opravljati dejavnost, uporaba 6. odst. 168. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ ne pride v poštev.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21682
KZ člen 268, 268/1, 268, 268/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 371, 371/1, 371/1-3.
kazenska sankcija
Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.
Če je obsojenka šele v roku za pritožbo zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe plačala približno polovico zneska iz posebnega pogoja, je določitev novega roka za izpolnitev preostanka obveznosti smiselna, če se tudi po preteku novega roka preizkusna doba ne bo iztekla in je v primeru neplačila še vedno mogoče opraviti postopek za preklic pogojne obsodbe.
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
ZPPSL člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 374, 353, 353/1, 374. ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZTPDR člen 72, 72. SKPG-90 člen 29, 29-4.
pobotanje - neto in bruto plača
Pri pobotanju se lahko kot nasprotna terjatev pobota znesek neto plače, ki bi jo moral toženec - delavec prejeti, ne pa znesek bruto plače, ki jo dolguje delodajalec, vendar pa mora delodajalec od neto plače (ki je predmet pobotanja), plačati prispevke in davke (bruto).
V skladu z 2. odst. 105. člena ZPPSL (Uradni list RS, št. 84/89) terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso, kar lahko velja tudi za plačo za 1 mesec dni, ki je delodajalec delavcu ni izplačal. V takem primeru se delavec (kot tožena stranka) v pravdi lahko le sklicuje na pobotanje, ki je mastalo na podlagi zakona z dnem začetka stečajnega postopka, ne more pa uveljavljati procesnega pobotega ugovora.
Možnost uveljavljati odškodninski zahtevek iz drugega odst. 72. člena ZDen pridobi denacionalizacijski upravičenec z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, saj so upravičenci do te odškodnine le tisti, ki so s svojo zahtevo za denacionalizacijo uspeli. Zato lahko zastaralni roki tečejo šele od tega trenutka dalje (od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji).
ZIZ člen 229, 229/1, 229/2, 268, 268/1, 229, 229/1, 229/2, 268, 268/1. ZPP člen 274, 274.
ponovno motenje posesti - izvršilni naslov - začasna odredba
Če sta tožnika menila, da je toženec z dejanjem dne 3.12.1999, glede katerega sama terjata, da se opredeli kot nedopustno oz. protipravno motitveno dejanje, ponovno motil njuno posest pravice hoje in voženj po toženčevi parceli št. 426/2 k.o. Straža na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), sta imela za varstvo njune posesti pravice že na razpolago ne le izvršilni naslov, temveč že kar sklep o izvršbi (upoštevaje učinke že izdane začasne odredbe iz določbe 268. člen ZIZ), na podlagi katerega bi lahko terjala, da se opravijo neposredna dejanja izvršbe oz. zavarovanje - ne da bi obstajala kakršnakoli potreba po izdaji novega izvršilnega naslova v pričujoči pravdi za dosego istega cilja, v kateri je treba tožbo zaradi motenja posesti zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
Žig z datumom na hrbtni strani povratnice ne označuje datuma, ko naj bi sodišče pisanje oddalo na pošto (tak žig bi se eventuelno nahajal na sprednji strani sodnega pisma), temveč označuje dan, ko je bilo pisanje vročeno ter povratnica poslana pošiljatelju, to je sodišču. Drugih dokazov, da bi bila vročitev res opravljena dne 23.3.2000 in ne 22.3.2000, dolžnik ni ponudil. Vse navedeno dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 22.3.2000, zato je bil ugovor vložen prepozno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal v pobot stroške, ki so mu v garancijskem roku nastali z menjavo kompresorja, vezja in hladilnega medija na hladilnih napravah, ki mu jih je prodal upnik in stroške montaže klimatskih naprav na objektu v Kranju. Dolžnik je s tem navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Pobotanje po 337. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) nastopi, ko ena stranka drugi pisno ali ustno poda izjavo o pobotu. To pomeni, da je pobot nastal, ko so stekli pogoji zanj (2. odst. 337. člen ZOR). Zato za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ zadostuje, da dolžnik tako izjavo o pobotu poda v ugovoru samem.