Razlaga določbe 2. odst. 215. čl. Sporazuma o splošnih pogojih za opravljanje PTT storitev na način, da je z njo izključena dolžnost tožnika dokazovati dejansko porabo in da je z njo izključeno toženčevo dokazovanje, da je dejanska poraba nižja od s strani tožnika ugotovljene, nasprotuje 2.odst. 143.čl. ZOR.
1. odst. 158. člena ZPP/77 pa vsebuje dva dejanska stanova: (a) tožnik umakne tožbo in (b) tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V prvem primeru mora tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, v drugem primeru pa ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za sojenje obtoženke v nenavzočnosti, saj je bila za podlago sojenja pravnomočna obtožnica, na podlagi katere je obtoženka že podala svoj zagovor, na glavni obravnavi pa je bila navzoča tudi njena zagovornica. Ker pa je okrožni državni tožilec na koncu glavne obravnave bistveno spremenil obtožnico glede dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja, niso bili več podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti, ampak bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti glavno obravnavo in s tem omogočiti obtoženki pripravo na obrambo.
Ugovor dolžnika, da se je zakonita zastopnica mld. upnice odpovedala preživnini, ni utemeljen, ker je glede na določbo 128. čl. ZZZDR takšna odpoved brez učinka.
Kadar sodišče odloča o preživnini za mladoletne otroke v razvezni pravdni po tožbi tožnika, ki predlaga dodelitev otrok materi in preživninski zahtevek ni postavljen, sodišče po uradni dolžnosti odloči o preživnini tako, da prisodi preživnino od dneva izdaje odločbe dalje. Kadar pa tak zahtevek za preživnino postavi toženka, kateri naj bi bili otroci dodeljeni, pa od tedaj dalje kot zahteva.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja, da je bila za opravljeno storitev ustno dogovorjena drugačna cena, kot jo na podlagi predloženega računa v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik. V zvezi s trditvijo, da je svojo obveznost, v celoti poravnal dne 11.06.1999 s plačilom dogovorjene cene 50.000,00 SIT, pa se dolžnik sklicuje na predloženo potrdilo o blagajniškem prejemku (priloga A1). Dolžnik je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve, zato je, kot je bilo že zapisano, njegov ugovor utemeljen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stvarna pristojnost
Iz odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje odločilo tudi o stvarni in krajevni pristojnosti sodišča, ki bo zadevo obravnavalo. Iz vsebine pritožbe, v kateri upnik nasprotuje odstopu zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani tako izhaja, da upnik nasprotuje le obrazložitvi odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
V predlogu za povrnitev pravdnih stroškov mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, zatrjuje pa, da je to storila, ker je tožena stranka obveznost izpolnila, navesti dejstva in dokaze, s katerimi svoje navedbe utemeljuje.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL48643
URS člen 125, 156, 160. ZDen člen 88.
prodajna pogodba - ničnost - ZDen - skladnost zakona z ustavo
Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, ki je pristojno za samo odločanje v skladnosti zakonov z ustavo.
Solastniki praviloma niso enotni sosporniki v smislu določbe 196. člena ZPP, niti nujni sosporniki, ampak gre kvečjemu za navadne sospornike v smislu določbe 195. člena ZPP. Enako velja za toženca in njegovega očeta, ki sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje na podlagi sklenjene prodajne pogodbe pridobila pravni naslov za pridobitev solastninske pravice.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz opisa prvoobtoženemu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi kaznivo dejanje velike tatvine storil v sodelovanju s drugoobtoženim; medtem ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženec to dejanje izvršil sam. Ne le da sodba v tem delu ni obrazložena na način določen v členu 364/VII ZKP, temveč so razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na oprostilni del, v nasprotju z izrekom v obsodilnem delu.
Kadar je za vročanje sodnega pisanja predvidena osebna vročitev, mora vročevalec, kadar ne najde osebe, ki ji mora pisanje osebno vročiti, tam kjer naj bi se ji pisanje vročilo, poizvedeti, kdaj in katerem mestu bi jo lahko našel, in ji pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva pisno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bilo dolžniku tako obvestilo puščeno. Zato sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen na način, ki ga za vročanje tovrstnih sodnih pisanj določa zakon.
Toženec odgovarja tožniku le za namerno povrzočeno škodo. Določba 2. odst. 170. čl. ZOR je materialnopravna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti, tudi v primeru če je škoda povzročena sodelavcu. Ni razloga, da bi toženec svojemu sodelavcu odgovarjal po strožjem kriteriju kot če bi škodo povzročil tretjemu.
Če upnik v roku, ki mu ga je s sklepom določilo sodišče, predloga za izvršbo ne popravi (sporočilo točnega dolžnikovega naslova), sodišče izvršbo ustavi.
Listina, nazvana "vknjižbeno dovoljenje", ki vsebuje le dovoljenje solastnika nepremičnine za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve njenega solastnega deleža v korist določene osebe, ni dovolj, da se dovoli vknjižba te prepovedi v zemljiško knjigo, ker ta listina tudi ne vsebuje veljavnega pravnega temelja za takšno prepoved.
Tožeča stranka je bila s sklepom pozvana, da sporoči pravilen naslov bivališča tožene stranke, torej naslov, na katerem bo možna vročitev tožbe toženi stranki. S tem, ko je sporočila drug naslov, pa tudi na tem ni bilo možno vročiti tožbe toženi stranki, tožbe ni pravilno popravila.