Ker je tožnik dokazal, da je tožena stranka prodala poslovne prostore oz. sredstva in opremo, je podana nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Podan je tudi pogoj samovoljnega ravnanja tožene stranke, ki tožniku ni izplačevala plače po sklenjeni pogodbi, zato so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero je sodišče naložilo APPNI, da toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu odreče izplačilo zneska v višini 5.000,000,00 SIT z žiro računa tožene stranke.
Solastniki praviloma niso enotni sosporniki v smislu določbe 196. člena ZPP, niti nujni sosporniki, ampak gre kvečjemu za navadne sospornike v smislu določbe 195. člena ZPP. Enako velja za toženca in njegovega očeta, ki sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje na podlagi sklenjene prodajne pogodbe pridobila pravni naslov za pridobitev solastninske pravice.
Če posledice znatno odstopajo od tistih, do katerih po običajnem rednem teku stvari pripelje določen škodni dogodek, iz razloga oškodovančeve osebnostne strukture, je potrebno ugotavljati do kolikšne mere je škodni dogodek pravno upošteven vzrok za nastanek škode.
Sodišče odloča po dejanskem stanju, kot ga ugotovi ob koncu glavne obravnave, torej določi preživnino za otroka, upoštevajoč njegove potrebe, ugotovljene ob koncu glavne obravnave. Če se bodo spremenile okoliščine, na podlagi katerih je določena preživnina, pa bo to lahko razlog za spremembo določene preživnine po predlogu prizadetega (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Glede na naravo in namen preživnine je logično, da se plačuje mesečno vnaprej za pokrivanje tekočih mesečnih potreb otroka. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (1. odst. 131. čl. ZZZDR). Te obveznosti ne more nadomestiti s tem, da otroku kupuje določene stvari, ki jih ta sicer potrebuje, saj mora biti tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za njegovo preživljanje - le on lahko najbolje oceni, kaj otrok potrebuje.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
ZIP člen 50, 50-8, 50, 50-8. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
pritožba upnika
Tudi v izvršilnem postopku je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP vezano na predlog upnika. V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, bi bilo torej potrebno ob reševanju ugovora zoper sklep o izvršbi uporabiti določbe ZIP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer zmotno uporabilo določbe ZIZ, vendar pa s tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, saj takšno ravnanje ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
1. odst. 158. člena ZPP/77 pa vsebuje dva dejanska stanova: (a) tožnik umakne tožbo in (b) tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V prvem primeru mora tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, v drugem primeru pa ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za sojenje obtoženke v nenavzočnosti, saj je bila za podlago sojenja pravnomočna obtožnica, na podlagi katere je obtoženka že podala svoj zagovor, na glavni obravnavi pa je bila navzoča tudi njena zagovornica. Ker pa je okrožni državni tožilec na koncu glavne obravnave bistveno spremenil obtožnico glede dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja, niso bili več podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti, ampak bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti glavno obravnavo in s tem omogočiti obtoženki pripravo na obrambo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev v zvezi z zahtevanimi zamudnimi obrestmi oprlo na ugotovitev, da predlog za izvršbo glede izterjevanih zakonitih zamudnih obresti nima podlage v izvršilnem naslovu, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Zaradi opisane oblikovne in vsebinske pomanjkljivosti listine, ki naj bi predstavljala izvršilni naslov, sodišče druge stopnje namreč ne more preizkusiti odločitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preživnina
Če sodišče ob ugotavljanju preživninskih možnosti ne upošteva otroškega dodatka, ki ga prejema eden od staršev, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
ZD člen 60, 60/1, 205, 205/4, 60, 60/1, 205, 205/4.
sklep o dedovanju - neveljavnost oporoke
Na neveljavnost oporoke, ki jo smiselno zatrjuje pritožnica, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Neveljavnost oporoke morajo stranke uveljavljati, torej postaviti zahtevo, da se oporoka izreče za neveljavno.
Na socialno stisko se ob odpovedi najemne pogodbe za stanovanje po 3. alinei 1. odst. 53. čl. SZ lahko sklicuje samo najemnik, ki je ravnal skladno z določilom 4. odst. 53. čl. SZ, to pomeni, da mora lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za socialne zadeve predložiti potrdilo centra za socialno delo o nastanku okoliščin iz 3. odst. 53. čl. SZ.
ZOR člen 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5, 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5.
prodajna pogodba
Potem, ko sta tožnika izpolnila pretežen del svojih obveznosti po kupoprodajni pogodbi, razen plačila zadnjega obroka kupnine, ki je zapadel na dan izročitve nepremičnine tožnikoma v posest, pa toženec te svoje obveznosti ni izpolnil, zato je tožeča stranka upravičeno zahtevala razdrtje pogodbe.
ZOR člen 103, 103/1, 138, 138/1, 103, 103/1, 138, 138/1.
ničnost - nemožnost izpolnitve
Prodajalka, ki bi bila upravičena zahtevati dokončno izpolnitev kupoprodajne pogodbe (plačilo dodatne kupnine) ne more uspešno uveljavljati ničnosti take pogodbe.