ZPP (1977) člen 154, 154/2, 154/3, 154, 154/2, 154/3.
spor majhne vrednosti - pravdni stroški
Tožeča stranka je v predmetni zadevi uspela s 77,13 % svojega tožbenega zahtevka. Ob neznatnemu zavrnilnemu delu po višini (1.452,50 SIT), ne bi bilo napak, če bi svojo odločitev prvo sodišče naslonilo na določilo 3. odst. 154. čl. ZPP.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL48643
URS člen 125, 156, 160. ZDen člen 88.
prodajna pogodba - ničnost - ZDen - skladnost zakona z ustavo
Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, ki je pristojno za samo odločanje v skladnosti zakonov z ustavo.
Solastniki praviloma niso enotni sosporniki v smislu določbe 196. člena ZPP, niti nujni sosporniki, ampak gre kvečjemu za navadne sospornike v smislu določbe 195. člena ZPP. Enako velja za toženca in njegovega očeta, ki sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje na podlagi sklenjene prodajne pogodbe pridobila pravni naslov za pridobitev solastninske pravice.
ZIP člen 50, 50-8, 50, 50-8. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
pritožba upnika
Tudi v izvršilnem postopku je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP vezano na predlog upnika. V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, bi bilo torej potrebno ob reševanju ugovora zoper sklep o izvršbi uporabiti določbe ZIP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer zmotno uporabilo določbe ZIZ, vendar pa s tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, saj takšno ravnanje ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če ugovoru ni priložena najemna pogodba, po kateri naj bi bil zavezanec za plačilo izterjevanih stroškov najemnik prostorov in ne dolžnica, ugovor ni obrazložen.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da sta bili izpodbijani pravni dejanji storjeni v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko. Te okoliščine pritožnik ne izpodbija. Zato je treba šteti, da je izpolnjen dejanski stan domneve iz 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL, na kar je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnik bi zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja subjektivnega elementa lahko ob takšnem izhodišču uspešno izpodbil samo v primeru, če bi dokazal, da ni podano domnevano dejstvo, tj. da je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Tega odločilnega dejstva pa tožena stranka, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ni dokazala.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja, da je bila za opravljeno storitev ustno dogovorjena drugačna cena, kot jo na podlagi predloženega računa v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik. V zvezi s trditvijo, da je svojo obveznost, v celoti poravnal dne 11.06.1999 s plačilom dogovorjene cene 50.000,00 SIT, pa se dolžnik sklicuje na predloženo potrdilo o blagajniškem prejemku (priloga A1). Dolžnik je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve, zato je, kot je bilo že zapisano, njegov ugovor utemeljen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stvarna pristojnost
Iz odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje odločilo tudi o stvarni in krajevni pristojnosti sodišča, ki bo zadevo obravnavalo. Iz vsebine pritožbe, v kateri upnik nasprotuje odstopu zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani tako izhaja, da upnik nasprotuje le obrazložitvi odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preživnina
Če sodišče ob ugotavljanju preživninskih možnosti ne upošteva otroškega dodatka, ki ga prejema eden od staršev, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
ZD člen 60, 60/1, 205, 205/4, 60, 60/1, 205, 205/4.
sklep o dedovanju - neveljavnost oporoke
Na neveljavnost oporoke, ki jo smiselno zatrjuje pritožnica, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Neveljavnost oporoke morajo stranke uveljavljati, torej postaviti zahtevo, da se oporoka izreče za neveljavno.
ZOR člen 219, 219. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1, 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Kadar stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek po 219. čl. ZOR (zaradi neupravičenega izkoriščanja tujega stanovanja, ne gre za spor iz 4. tč. drugega odstavka 30. člena ZPP, pač pa za spor, ker vrednost predmeta presega 2,000.000,00 SIT, za katerega je po prvem odst. 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Kadar sodišče odloča o preživnini za mladoletne otroke v razvezni pravdni po tožbi tožnika, ki predlaga dodelitev otrok materi in preživninski zahtevek ni postavljen, sodišče po uradni dolžnosti odloči o preživnini tako, da prisodi preživnino od dneva izdaje odločbe dalje. Kadar pa tak zahtevek za preživnino postavi toženka, kateri naj bi bili otroci dodeljeni, pa od tedaj dalje kot zahteva.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Ob odločitvi o nadaljevanju izvršbe, zaradi prenehanja razlogov za prekinitev iz 4. točke 1. odst. 205. člena Zakona o pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje prezrlo, da se izvršbe v poplačilo, ki so v teku ob začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, prekinejo.
Če stranki po umiku nasprotnih tožb na zapisnik izjavita, naj sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, katere vsebina je v tem, da naj sodišče po umiku odloči o stroških postopka, ki so nastali s prvotno tožbo, medtem ko stroške v zvezi z nasprotnima tožbama nosita stranki sami.
Zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih, dolžnik ne more uveljavljati vseh ugovornih razlogov, temveč le tiste, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe prav s tem sredstvom ali predmetom.