ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal v pobot stroške, ki so mu v garancijskem roku nastali z menjavo kompresorja, vezja in hladilnega medija na hladilnih napravah, ki mu jih je prodal upnik in stroške montaže klimatskih naprav na objektu v Kranju. Dolžnik je s tem navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Pobotanje po 337. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) nastopi, ko ena stranka drugi pisno ali ustno poda izjavo o pobotu. To pomeni, da je pobot nastal, ko so stekli pogoji zanj (2. odst. 337. člen ZOR). Zato za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ zadostuje, da dolžnik tako izjavo o pobotu poda v ugovoru samem.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja, da je bila za opravljeno storitev ustno dogovorjena drugačna cena, kot jo na podlagi predloženega računa v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik. V zvezi s trditvijo, da je svojo obveznost, v celoti poravnal dne 11.06.1999 s plačilom dogovorjene cene 50.000,00 SIT, pa se dolžnik sklicuje na predloženo potrdilo o blagajniškem prejemku (priloga A1). Dolžnik je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve, zato je, kot je bilo že zapisano, njegov ugovor utemeljen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stvarna pristojnost
Iz odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje odločilo tudi o stvarni in krajevni pristojnosti sodišča, ki bo zadevo obravnavalo. Iz vsebine pritožbe, v kateri upnik nasprotuje odstopu zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani tako izhaja, da upnik nasprotuje le obrazložitvi odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
ZOR člen 387, 387/2, 557, 562, 387, 387/2, 557, 562.
posojilo - igranje na srečo - obveznost posojilojemalca - vrnitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Odločilna dejstva za odločitev v sporu so: da je toženec vstopil v igro fair-play; da je v igri pridobil možnost dobitka in prevzel riziko izgube; da je igral samostojno, neodvisno od tožeče stranke, torej da morebiten dobitek tožeče stranke ni bil neposredno odvisen od toženčevega vstopa vanjo; da je tožeča stranka tožencu za vstop v igro dala 1.500,00 DEM (pri čemer ni relevantno, ali jih je izročila njemu ali vplačala neposredno organizatorju); da sta se stranki sporazumeli, da tožnik ta znesek tožencu posodi, torej da ga bo toženec po določenem času vrnil. Te dejanske ugotovitve narekujejo uporabo določil ZOR, ki urejajo posojilno pogodbo. Ena od obveznosti posojilojemalca pa je, da v roku vrne posojilo (562. čl. ZOR). Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku plačal 500 DEM v letu 1996, s čimer je vrnil del posojila. To dejstvo je razlog za pretrganje zastaranja po 2. odst. 387. čl. ZOR.
ZOR člen 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5, 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5.
prodajna pogodba
Potem, ko sta tožnika izpolnila pretežen del svojih obveznosti po kupoprodajni pogodbi, razen plačila zadnjega obroka kupnine, ki je zapadel na dan izročitve nepremičnine tožnikoma v posest, pa toženec te svoje obveznosti ni izpolnil, zato je tožeča stranka upravičeno zahtevala razdrtje pogodbe.
zapuščinski postopek - sporna dejstva - pravdni postopek
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih oziroma nespornih postopkov. V tem postopku sodišče ne more ugotavljati dejstev, ki so med strankami sporna, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo moral pritožnik v primeru, če z edino dedinjo vprašanja lastništva denarnih sredstev ne bo rešil sporazumno, svoj zahtevek uveljaviti v pravdnem postopku, pravilna.
Tožeča stranka je bila s sklepom pozvana, da sporoči pravilen naslov bivališča tožene stranke, torej naslov, na katerem bo možna vročitev tožbe toženi stranki. S tem, ko je sporočila drug naslov, pa tudi na tem ni bilo možno vročiti tožbe toženi stranki, tožbe ni pravilno popravila.
Če upnik v roku, ki mu ga je s sklepom določilo sodišče, predloga za izvršbo ne popravi (sporočilo točnega dolžnikovega naslova), sodišče izvršbo ustavi.
Po 4. odst. 180. čl. ZPP je potrebno le, da je taksa v roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.
Zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih, dolžnik ne more uveljavljati vseh ugovornih razlogov, temveč le tiste, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe prav s tem sredstvom ali predmetom.
Sodišče odloča po dejanskem stanju, kot ga ugotovi ob koncu glavne obravnave, torej določi preživnino za otroka, upoštevajoč njegove potrebe, ugotovljene ob koncu glavne obravnave. Če se bodo spremenile okoliščine, na podlagi katerih je določena preživnina, pa bo to lahko razlog za spremembo določene preživnine po predlogu prizadetega (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Glede na naravo in namen preživnine je logično, da se plačuje mesečno vnaprej za pokrivanje tekočih mesečnih potreb otroka. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (1. odst. 131. čl. ZZZDR). Te obveznosti ne more nadomestiti s tem, da otroku kupuje določene stvari, ki jih ta sicer potrebuje, saj mora biti tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za njegovo preživljanje - le on lahko najbolje oceni, kaj otrok potrebuje.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
izvršilni naslov - notarski zapis - tožba na nedopustnost izvršbe
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z nepravdno izvršljivostjo notarskega zapisa.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse - napoved pritožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo, ker je odločilo, da se predlog za izvršbo šteje za tožbo, nato je v 2. tč. izreka dovolilo objektivno spremembo tožbe (zvišanje zahtevka) in v 3. tč. izreka meritorno odločilo o tako povečanem tožbenem zahtevku. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje ni bila izdana v postopku, ki bi tekel po pravilih, ki veljajo za izdajo plačilnega naloga, ker glede zvišanega zahtevka ni bil izdan proti toženi stranki sklep o izvršbi, o usodi katerega bi bilo presojano v nadaljnjem postopku.
V predlogu za povrnitev pravdnih stroškov mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, zatrjuje pa, da je to storila, ker je tožena stranka obveznost izpolnila, navesti dejstva in dokaze, s katerimi svoje navedbe utemeljuje.
Na socialno stisko se ob odpovedi najemne pogodbe za stanovanje po 3. alinei 1. odst. 53. čl. SZ lahko sklicuje samo najemnik, ki je ravnal skladno z določilom 4. odst. 53. čl. SZ, to pomeni, da mora lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za socialne zadeve predložiti potrdilo centra za socialno delo o nastanku okoliščin iz 3. odst. 53. čl. SZ.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preživnina
Če sodišče ob ugotavljanju preživninskih možnosti ne upošteva otroškega dodatka, ki ga prejema eden od staršev, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.