Sodišče odloča po dejanskem stanju, kot ga ugotovi ob koncu glavne obravnave, torej določi preživnino za otroka, upoštevajoč njegove potrebe, ugotovljene ob koncu glavne obravnave. Če se bodo spremenile okoliščine, na podlagi katerih je določena preživnina, pa bo to lahko razlog za spremembo določene preživnine po predlogu prizadetega (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Glede na naravo in namen preživnine je logično, da se plačuje mesečno vnaprej za pokrivanje tekočih mesečnih potreb otroka. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (1. odst. 131. čl. ZZZDR). Te obveznosti ne more nadomestiti s tem, da otroku kupuje določene stvari, ki jih ta sicer potrebuje, saj mora biti tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za njegovo preživljanje - le on lahko najbolje oceni, kaj otrok potrebuje.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
Če upnik v roku, ki mu ga je s sklepom določilo sodišče, predloga za izvršbo ne popravi (sporočilo točnega dolžnikovega naslova), sodišče izvršbo ustavi.
ZOR člen 387, 387/2, 557, 562, 387, 387/2, 557, 562.
posojilo - igranje na srečo - obveznost posojilojemalca - vrnitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Odločilna dejstva za odločitev v sporu so: da je toženec vstopil v igro fair-play; da je v igri pridobil možnost dobitka in prevzel riziko izgube; da je igral samostojno, neodvisno od tožeče stranke, torej da morebiten dobitek tožeče stranke ni bil neposredno odvisen od toženčevega vstopa vanjo; da je tožeča stranka tožencu za vstop v igro dala 1.500,00 DEM (pri čemer ni relevantno, ali jih je izročila njemu ali vplačala neposredno organizatorju); da sta se stranki sporazumeli, da tožnik ta znesek tožencu posodi, torej da ga bo toženec po določenem času vrnil. Te dejanske ugotovitve narekujejo uporabo določil ZOR, ki urejajo posojilno pogodbo. Ena od obveznosti posojilojemalca pa je, da v roku vrne posojilo (562. čl. ZOR). Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku plačal 500 DEM v letu 1996, s čimer je vrnil del posojila. To dejstvo je razlog za pretrganje zastaranja po 2. odst. 387. čl. ZOR.
zapuščinski postopek - sporna dejstva - pravdni postopek
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih oziroma nespornih postopkov. V tem postopku sodišče ne more ugotavljati dejstev, ki so med strankami sporna, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo moral pritožnik v primeru, če z edino dedinjo vprašanja lastništva denarnih sredstev ne bo rešil sporazumno, svoj zahtevek uveljaviti v pravdnem postopku, pravilna.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse - napoved pritožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo, ker je odločilo, da se predlog za izvršbo šteje za tožbo, nato je v 2. tč. izreka dovolilo objektivno spremembo tožbe (zvišanje zahtevka) in v 3. tč. izreka meritorno odločilo o tako povečanem tožbenem zahtevku. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje ni bila izdana v postopku, ki bi tekel po pravilih, ki veljajo za izdajo plačilnega naloga, ker glede zvišanega zahtevka ni bil izdan proti toženi stranki sklep o izvršbi, o usodi katerega bi bilo presojano v nadaljnjem postopku.
Če je predčasna zapadlost terjatve odvisna od nastopa pogoja, določenega s sodno poravnavo, se zapadlost terjatve dokazuje v pravdnem postopku s pravnomočno odločbo.
S pravnomočnostjo vmesne sodbe, s katero je bila toženi stranki naložena prodaja stanovanja, so se izkazala vsa dotedanja stališča, mnenja in pričakovanja tožene stranke kot napačna, zato je zaključek o neutemeljeni odklonitvi prodaje stanovanja pravilen. Z neutemeljeno odklonitvijo pa je bil prikrajšan tožnik, ki ni mogel skleniti kupoprodajne pogodbe v 30. dneh po vloženi zahtevi. Vrednost točke za ugotovitev prodajne cene stanovanje je zato pravilna.
tuja sodna odločba - res iudicata - skupno premoženje zakoncev
V skladu z določbo 1. odstavka 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZP; Ur. l. RS št. 56/99) je tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče v Republiki Sloveniji. Glede na to sodna odločba nemškega sodišča, za katero toženec niti ne zatrjuje, da bi bila priznana pred sodiščem v Sloveniji, ne more imeti pravnega učinka pravnomočne sodne odločbe.
ZIP člen 50, 50-8, 50, 50-8. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
pritožba upnika
Tudi v izvršilnem postopku je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP vezano na predlog upnika. V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, bi bilo torej potrebno ob reševanju ugovora zoper sklep o izvršbi uporabiti določbe ZIP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer zmotno uporabilo določbe ZIZ, vendar pa s tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, saj takšno ravnanje ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Ugovor dolžnika, da se je zakonita zastopnica mld. upnice odpovedala preživnini, ni utemeljen, ker je glede na določbo 128. čl. ZZZDR takšna odpoved brez učinka.
Tožeča stranka je bila s sklepom pozvana, da sporoči pravilen naslov bivališča tožene stranke, torej naslov, na katerem bo možna vročitev tožbe toženi stranki. S tem, ko je sporočila drug naslov, pa tudi na tem ni bilo možno vročiti tožbe toženi stranki, tožbe ni pravilno popravila.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz opisa prvoobtoženemu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi kaznivo dejanje velike tatvine storil v sodelovanju s drugoobtoženim; medtem ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženec to dejanje izvršil sam. Ne le da sodba v tem delu ni obrazložena na način določen v členu 364/VII ZKP, temveč so razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na oprostilni del, v nasprotju z izrekom v obsodilnem delu.
izvršilni naslov - notarski zapis - tožba na nedopustnost izvršbe
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z nepravdno izvršljivostjo notarskega zapisa.
Če posledice znatno odstopajo od tistih, do katerih po običajnem rednem teku stvari pripelje določen škodni dogodek, iz razloga oškodovančeve osebnostne strukture, je potrebno ugotavljati do kolikšne mere je škodni dogodek pravno upošteven vzrok za nastanek škode.