ZOR člen 446, 446. ZPP člen 154, 155, 165, 318, 353, 154, 155, 165, 318, 353.
zamudna sodba - prevzem dolga
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, na katero je tožnik oprl svoj zahtevek, pač pa je podane navedbe pravno vrednotilo. Tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala in dokazovala okoliščin, ki bi vodile v materialnopravni zaključek, da je tožeča stranka privolitev v spremembo dolžnika odklonila (glej 4. odstavek 446. člena ZOR).
Nasprotni predlog se mora nanašati na točko, ki je na dnevnem redu, tako da ne sme pomeniti predloga za odločanje o takem vprašanju, ki ga ni na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Nasprotni predlog je torej pobuda, da se o določenem vprašanju, ki je na dnevnem redu skupščine, ne odloči tako, kot predlaga uprava (kot sklicateljica skupščine ter v tej zvezi kot predlagateljica dnevnega reda in oblikovalka predloga sklepa), temveč tako, kot predlaga delničarka (sestavljalka nasprotnega predloga).
ZPPSL člen 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3, 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - prisilna poravnava
Po 2. odst. 76. čl. ZIZ sodišče ustavi izvršbo in pri tem razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker pa sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, temveč pravnomočna sodna odločba, ga na tej podlagi ni (bilo) mogoče razveljaviti.
posest - motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - nedoločen zahtevek
Tožnikova pritožbena trditev, da nova pot sedaj onemogoča dostop težjim tovornjakom, je ostala nedokazana, ob tem pa tožnik že v tožbi ni zatrjeval, da bi sporno pot uporabljal tudi za vožnjo s težjimi tovornjaki. To pomeni, da tudi ob široki razlagi tožnikovega zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja "za normalno koriščenje" poti, tega ni mogoče povezati s tožbenimi trditvami in zato mora posledice nedoločenega tožbenega zahtevka tožnik nositi sam.
ZPP člen 274, 274/1, 365, 365-2, 274, 274/1, 365, 365-2.
pravovarstveni interes - procesna predpostavka za tožbo
Pravovarstveni interes je procesna predpostavka (tudi dajatvenega) tožbenega zahtevka. Tega tožnica, ki za vtoževano denarno terjatev že ima izvršilni naslov v pravnomočnih upravnih odločbah, v predmetnem gospodarskem sporu nima.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZPP člen 205, 205/2, 207, 207/2, 205, 205/2, 207, 207/2.
sklep o začetku postopka prisilne poravnave
Ker je sodišče prve stopnje po začetku postopka prisilne poravnave izdalo izpodbijani sklep o določitvi izvršitelja ter založitvi predujma, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Sodišče bi moralo postopek prekiniti.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 44, 44/1, 44/1-1. ZTPDR člen 57. ZPP člen 286, 286/2, 337.
regres za letni dopust - izraba letnega dopusta
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan k plačilu regresa za letni dopust, ki zapade v plačilo v juliju tekočega leta, oz. v primeru insolventnosti delodajalca, v mesecu novembru tekočega leta.
ZPP (1977) člen 300, 300/2, 370, 370/2, 300, 300/2, 370, 370/2. ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/2, 154, 173, 174, 177, 177/2.
odškodninska odgovornost delodajalca
Pleskanje zapornic hidroelektrarne, ko so zapornice vlažne, je nevarna dejavnost, zato gre v danem primeru za objektivno odgovornost delodajalca. Glede na to, da se je delo opravljalo na višini, pa je možno govoriti tudi o krivdni odgovornosti delodajalca, zlasti v primeru, če ni zagotovil pogojev za varno delo na višini.
odpravnina - trajno presežni delavec - prevzem delavcev v drugo podjetje
Ni potrebno, da bi sklep o napotitvi delavca k drugemu delodajalcu izrecno določal pravico, da delavec obdrži pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja pri novem delodajalcu tudi za čas, ko je delal pri drugem delodajalcu. Bistveno je, da je tožnik prešel k novem delodajalcu na podlagi določbe o prevzemu in se v takem primeru pri uveljavljanju pravic pri novem delodajalcu šteje, kot da ni spremenil zaposlitve. Če mu pri novem delodajalcu preneha delovno razmerje iz razlogov, zaradi katerih mu pripada odpravnina po 36f. členu ZDR, mu je novi delodajalec dolžan izplačati odpravnino, upoštevajoč tudi trajanje zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu.
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, niso bistveni ugovori tožene stranke, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj o tem sodišče odloči v nadaljevanju postopka.
Delavec, ki razveže delovno razmerje po 2. odst. 19. a člena ZZZPB, ker mu delodajalec ni izplačeval plače za opravljeno delo, je upravičen do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih za presežne delavce (36. f. člen ZDR).
ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 56, 56/1, 56, 56/1.
ugovor po izteku roka - prisilna poravnava
Glede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.
Ker izvedeniški organi niso razpolagali z opisom dela, torej s pogoji tožnikovega dela, niti niso ugotavljali, ali je bil zmožen opravljati kakšno drugo ustrezno delo obrtnika - video - SAT, ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje.
ZPPSL člen 149, 149/2, 152, 152/1, 149, 149/2, 152, 152/1. ZPP člen 344, 344/3, 344, 344/3.
stečaj - prodaja stvari - pogodba
Sklep stečajnega senata o drugačnem načinu prodaje premoženja stečajnega dolžnika (z neposredno pogodbo) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov za potencialnega kupca tega premoženja (čeprav je v izreku sklepa naveden), zato njegova pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.
delovna uspešnost - zahteva za varstvo pravic - ocena delovne uspešnosti
Pravočasna zahteva za varstvo pravic pri delodajalcu v zvezi z obračunom in izplačilom delovne uspešnosti, je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ko sodišče odloča o plačilu dodatka za delovno uspešnost, presoja realnost ocene delovne uspešnosti delavke, ki jo je podal predstojnik, ne more pa samo postavljati kriterijev za presojo ustreznosti tožničinega dela.
ZPP (1977) člen 190, 190/2, 373, 373-4, 190, 190/2, 373, 373-4. ZDR člen 36f. SKPG člen 44, 44-3.
odpravnina trajno presežnega delavca
Trajno presežni delavec, ki mu delodajalec dokupi delovno dobo, ni upravičen do izplačila razlike med zneskom za dokup delovne dobe in zneskom odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu. Če pa bi delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, bi bil upravičen do razlike med zneskom za dokup in zneskom odpravnine, ki bi mu šla ob upokojitvi.
Sodišče je zavarovanje s predhodno odredbo v zavarovanje upnikove terjatve med drugim odredilo tudi rubež dolžnikovega deleža v družbi T d.o.o., kot je to predlagal upnik. Rubež deleža družbenika v družbi pa opravi sodišče s sklepom tako, da družbeniku prepove razpolagati z njegovim deležem. Dolžnik očitno napačno sklep razume kot novo obliko zavarovanja terjatve, za katero bi moral biti tudi ustrezen predlog upnika, vendar pa gre le za realizacijo predhodne odredbe. Z rubežem deleža družbenika v družbi pridobi upnik na njem zastavno pravico, katere vpis v sodni register odredi sodišče. To je sodišče storilo s tč. 2 izreka. Po svoji vsebini ta del izreka sklepa predstavlja odredbo, zoper katero pa ni pravnega sredstva. Pritožba dolžnika je torej v tem delu nedovoljena.
odškodnina za premoženjsko škodo - napake - protipravno ravnanje
Zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine je posledica zaključka, da ni bilo protipravnega ravnanja zdravnikov, saj so neutemeljeni očitki neustrezne operacijske metode, zavlačevanja z operacijo, napačnega postoperativnega zdravljenja in opustitve pojasnilne dolžnosti.
Zakon o zemljiški knjigi daje aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakomu, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je materialnopravnega razloga neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. 88. čl. Zakona o denacionalizaciji je prepovedal le pravno-poslovno razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dožnost vrnitve. S tem, da je na podlagi 31. čl. Zakona o slovenski Akademiji znanosti in umetnosti tožena stranka, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah kot imetnica pravice uporabe, torej po vsebini pravice, ki je bila izenačena z lastninsko pravico, postala lastnica nepremičnin, ni prišlo do nebenega pravno-poslovnega razpolaganja, marveč le za pretvorbo ene vrste lastnine v drugo na podlagi zakona.
postopek za ureditev meje - stroški postopka - skupni stroški postopka
Pritožbena razlaga, da velja določilo 139. člena ZNP tudi za ostale stroške (stroške zastopanja), je napačna. Okoliščine, da sta nasprotna udeleženca že v odgovoru na predlog zatrjevala, da je predlog za sodno določitev meje brez potrebe, ker je meja dobro vidna, zamejničena in v celoti prepoznavna, da jo je geodetska uprava že 7.5.1963 določila po zidu in vrisala v naznanilni list, da je sodišče tudi uredilo mejo tako, kot je bila označena v skici in da je ugotovilo, da sta nasprotna udeleženca imela v posesti dvorišče preko dvajset let do navedene in ugotovljene mejne črte, izkazujejo, da je bila krivda za opravo mejnega postopka izključno na strani predlagatelejev, zato naj tudi sama nosita skupne stroške postopka.