Sodišče resda pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti, vendar le v okviru trditvenega gradiva. Določba 1. odst. 109. čl. ZOR namreč ne posega v načelo dispozitivnosti in v razpravno načelo.
izvršilni naslov - prisilna poravnava - ločitvena pravica - sredstva izvršbe - hipoteka - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - omejitev izvršbe - sklep o ugovoru
Kavza ločitvene pravice v smislu določb ZPPSL je, da ima upnik posebno pravico do ločenega poplačila iz točno določene stvari, ki jo je prejel v zastavo oz. ima na njej kakšno drugo pravico do ločenega poplačila, vendar je to stvarno jamstvo po naravi stvari omejeno samo na konkretni predmet, na katerem ima ločitveni upnik zavarovanje. Zato se lahko ločitveni upnik poplača samo iz nepremičnine, na kateri ima ločitveno pravico, ne pa tudi iz denarnih sredstev dolžnika na žiro računu. V spisu ni dovolj podatkov, da bi bilo mogoče odločiti, ali je ugovor dolžnika glede izvršbe na nepremičnine utemeljen ali ne, zato je sodišče glede tega izvršilnega sredstva na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrnilo sodišču prve sopnje, da vnovič odloči o utemeljenosti ugovora.
Tožnik ne more z isto tožbo tožiti dveh tožencev pri sodišču, ki je krajevno pristojno le za enega, če ne gre za materialna sospornika (49. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS; št. 26/99; ZPP, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 191. člena ZPP). Ker v tem primeru tudi ne gre za formalna sospornika (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP) je potrebno uporabiti pravilo o sporni krajevni pristojnosti (47. člen ZPP), po prebivališču toženca. Toženca namreč ni mogoče prisiliti, da je proti svoji volji tožen pred zanj krajevno nepristojnim sodiščem. V tem primeru je potrebno ugovoru krajevne pristojnosti toženca ugoditi.
Cilj zavarovanja je povečati možnosti upnika, da bo lahko realiziral svojo terjatev v prisilni izvršbi, ko bodo za to izpolnjeni določeni pravni pogoji. Takšno zavarovanje pa ni potrebno proti njemu samemu. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost proti tretjim, ne pa tudi proti upniku. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje denarne terjatve.
Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dedno pravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi.
Iz upnikovega predloga za izvršbo izhaja, da naj bi slednji izterjeval terjatev na podlagi "overjenega izpiska iz poslovnih knjig upnika", vendar v spis vložena listina ni overjena s strani odgovorne osebe (nima ne žiga ne podpisa), zato je ni mogoče šteti za verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Na podlagi takega nepopolnega predloga za izvršbo sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe.
sodba na podlagi pripoznave - razlogi za pritožbo - stroški postopka - stroški odvetnika - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, ko stranka pripozna zahtevek, mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zadeve izdati sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku in ne raziskuje, ali je pripoznava tudi dejansko in pravno utemeljena. Ker v takih primerih sodišče ne ugotavlja dejanske podlage tožbe in ne uporablja materialnega prava, sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.
Stranki ne pripada povračilo DDV v okviru priznanih pravdnih stroškov za tiste storitve, ki jih je njen odvetnik opravil pred 1.7.1999.
Pravica strank pogodbe o delu do odstopa od pogodbe iz krivdnih razlogov ureja zakon na več mestih. Ureditev v 629. členu velja za primer, ko se posel v redu odvija, ko nobeni od strank ni mogoče očitati kake nepravilnosti, pa vendarle naročniku ni več do tega, da se pogodba izpolni. Naročnikovi razlogi niso pomembni, uzakonjena je njegova pravica do razdrtja pogodbe, vendar z obveznostjo, da prejemniku, če ta ni odgovoren, plača izpolnitveni interes. To je tisto vrednost, ki bi jo podjemnik imel, če bi bila izpolnitev opravljena po dogovoru, zmanjšano za stroške, ki jih zaradi prenehanja pogodbe pred dokončanjem del podjemnik ni imel. Gre torej za vrednost izvedenih del in eventuelno škodo.
Sospornika je dopustno zaslišati kot pričo o dejstvih, ki se nanašajo samo na druge sospornike. Zakon o pravdnem postopku ne pozna dokaza z vpogledom pisne izjave priče.
Zahteva, da naj pritožbeno sodišče da sodišču prve stopnje ustrezne napotke, kako ravnati v nadaljnjem postopku, nima podlage v funkcionalni pristojnosti sodišč. Po našem pravnem sistemu imajo pritožbena sodišča predvsem kontrolno funkcijo. Zaradi ustavnega načela neodvisnosti prvostopna sodišča niti takrat, ko pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, niso vezana na pravno naziranje pritožbenega sodišča.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba
Pri začasnih odredbah velja načelo, da mora biti tožba dajatvena, vendar ko se predlaga izdaja ureditvene začasne odredbe, je njena izdaja možna tudi, ko je postavljen ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek in ko je terjatev (pravica) upnika ogrožena z ravnanjem dolžnika, ki lahko povzroči težko ali nenadomestljivo škodo, ob upoštevanju dejstva, da je pri izdaji teh začasnih odredb potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja.
ZOR člen 132, 132/4, 210, 219, 132, 132/4, 210, 219.
povrnitev koristi
Vsaka stranka je dolžna drugi povračilo za koristi, ki jih je v primeru razdrtja pogodbe medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oz. povrniti. Po razdrtju pogodbe pa te koristi ni več dolžna povrniti, če stvari, ki bi jih morala vrniti, ne vrne iz razloga, ker nasprotna stranka odklanja svojo sočasno vrnitev.
Zavarovancem, ki so bili zavarovani nekaj časa za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa kot zavarovanci za ožji obseg pravic, se pravice odmerjajo po tistem obsegu zavarovanja, v katerem so bili nad polovico skupne zavarovalne dobe.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 324. ZDSS člen 36, 36/1. ZPIZ člen 78, 288.
pokojninsko zavarovanje - pokojnina - neupravičena pridobitev - verzija
Neupravičeno pridobitev pa v 210. členu obravnava ZOR, na katerega uporabo napotuje določba 288. člena ZPIZ. Na podlagi navedenih določb ZPIZ in ZOR je zavarovanec dolžan vrniti zavodu neupravičeno izplačan znesek ne glede na to, da sam škode s svojim ravnanjem ni zakrivil. Zadostuje, da je bil z izplačilom zneska, do katerega zavarovanec ni imel pravice, zavod prikrajšan, zavarovanec pa na drugi strani obogaten. Neupravičeno izplačan znesek v konkretnem primeru predstavlja izplačilo družinske pokojnine tožencu še za mesec september 1994, do katerega po odločbi tožnika št. 34-841761 z dne 8.9.1995, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je pridobilo v sodnem postopku že prvostopno sodišče, ni bil več upravičen.
Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 7, 7/3, 7/4. ZPIZ-92 člen 202. TZPZ člen 21, 22, 126, 135.
socialni spor - pokojninsko zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - pokojninska doba - nova dejstva in novi dokazi
Če tožnica v socialnem sporu uveljavlja priznanje lastnosti zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za čas od 2.1.1971 do 16.5.1981, ko naj bi delala pri delodajalcu, mora sodišče v skladu s takrat veljavno delovnopravno zakonodajo ugotoviti, ali so bili podani bistveni elementi delovnega razmerja.
pokojninsko zavarovanje - telesna okvara - datum nastanka telesne okvare
Po 2. odst. 171. člena ZPIZ - 92 nastanejo pravice na podlagi telesne okvare z dnem nastanka telesne okvare. Datum nastanka telesne okvare se lahko ugotovi na podlagi medicinske dokumentacije po končanem zdravljenju oz. medicinski rehabilitaciji in le v primeru, če ni medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala določeno stanje, ki predstavlja telesno okvaro, se kot datum nastanka določene telesne okvare določi tisti dan, ko na osebnem pregledu invalidska komisija oz. člani invalidske komisije ugotovijo določeno stanje oz. telesno okvaro.
Ker je upnikov predlog prispel na sodišče pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka, bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o tem predlogu (prim. 2. odst. 11. čl. ZIZ) in šele potem o morebitni ustavitvi izvršbe na sredstva na žiro računu.
ZOR člen 121, 121/3, 480, 480/1, 121, 121/3, 480, 480/1.
stvarna napaka - odgovornost za napake
Na napake se namreč ne more sklicevati tisti, ki jih je ob podpisu pogodbe poznal (prim. 1. odst. 480. čl. ZOR v zvezi s 3. odst. 121. čl. ZOR in 15. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih).