Pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja ni izvršljivost, ampak le zapadlost upnikove terjatve. Dolžnik in tretje osebe, v korist katere je dejanje storjeno, nista nujna sospornika.
Šele potem, ko sodišče odmeri odškodnino po opravljenem postopku in jo naloži v plačilo nasprotni stranki, ta dobi značaj denarne terjatve. Od tega trenutka dalje je dolžnik v plačilni zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Za upoštevanje razmer ob času sojenja in hkrati za upoštevanje oziroma prisojo nateklih zamudnih obresti za čas pred sodbo, tako ne more biti zakonite podlage. Obe možnosti se med seboj pravno izključujeta. Nasprotno bi pomenilo, da bi moralo sodišče devalorizirati ob sojenju določeno odškodnino, da bi lahko prisodilo zamudne obresti od zgodnejšega časovnega trenutka ali pa denarno odškodnino odmerjati za nazaj.
izvršba - ugovor po izteku roka - omejitev izvršbe proti podjetniku - varstvo dolžnikove eksistence
Upnik v izvršilnem predlogu ni konkretiziral premičnin, na katerih naj se opravi izvršba. To pa v posledici pomeni, da v sklepu o izvršbi predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, zato dolžnica tudi ni mogla ugovarjati, da je izvršba na zarubljenem predmetu izvzeta oz. omejena. V primeru, ko se v dovolilni fazi izvršilnega postopka izvršba dovoli na premičninah, ki niso individualizirane, morajo izvršitelji, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, v skladu z načelom varstva dolžnika po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, kakšne so omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku. Ker dolžnica zatrjuje, da so bili zarubljeni predmeti, ki bi morali biti iz izvršbe izvzeti, bo moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo v tem delu obravnavati kot predlog po 4. odstavku 80. člena ZIZ, po katerem v primeru, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči sodišče.
Če sodišče ugotovi, da je bil tožnik neupravičeno obsojen in so podani pogoji za vštetje časa, ki ga je prebil v zaporu, v pokojninsko dobo, mora obrazložiti, od kdaj pripada tožniku razlika med pokojnino, ki jo je prejemal in tisto, ki bi mu pripadala glede na priznano delovno dobo. Če sodba nima razlogov o tem, je ni mogoče preizkusiti ter je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Cilj zavarovanja je povečati možnosti upnika, da bo lahko realiziral svojo terjatev v prisilni izvršbi, ko bodo za to izpolnjeni določeni pravni pogoji. Takšno zavarovanje pa ni potrebno proti njemu samemu. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost proti tretjim, ne pa tudi proti upniku. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje denarne terjatve.
Sodišče resda pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti, vendar le v okviru trditvenega gradiva. Določba 1. odst. 109. čl. ZOR namreč ne posega v načelo dispozitivnosti in v razpravno načelo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba
Pri začasnih odredbah velja načelo, da mora biti tožba dajatvena, vendar ko se predlaga izdaja ureditvene začasne odredbe, je njena izdaja možna tudi, ko je postavljen ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek in ko je terjatev (pravica) upnika ogrožena z ravnanjem dolžnika, ki lahko povzroči težko ali nenadomestljivo škodo, ob upoštevanju dejstva, da je pri izdaji teh začasnih odredb potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja.
sodba na podlagi pripoznave - razlogi za pritožbo - stroški postopka - stroški odvetnika - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, ko stranka pripozna zahtevek, mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zadeve izdati sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku in ne raziskuje, ali je pripoznava tudi dejansko in pravno utemeljena. Ker v takih primerih sodišče ne ugotavlja dejanske podlage tožbe in ne uporablja materialnega prava, sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.
Stranki ne pripada povračilo DDV v okviru priznanih pravdnih stroškov za tiste storitve, ki jih je njen odvetnik opravil pred 1.7.1999.
Pravica strank pogodbe o delu do odstopa od pogodbe iz krivdnih razlogov ureja zakon na več mestih. Ureditev v 629. členu velja za primer, ko se posel v redu odvija, ko nobeni od strank ni mogoče očitati kake nepravilnosti, pa vendarle naročniku ni več do tega, da se pogodba izpolni. Naročnikovi razlogi niso pomembni, uzakonjena je njegova pravica do razdrtja pogodbe, vendar z obveznostjo, da prejemniku, če ta ni odgovoren, plača izpolnitveni interes. To je tisto vrednost, ki bi jo podjemnik imel, če bi bila izpolnitev opravljena po dogovoru, zmanjšano za stroške, ki jih zaradi prenehanja pogodbe pred dokončanjem del podjemnik ni imel. Gre torej za vrednost izvedenih del in eventuelno škodo.
ZOR člen 132, 132/4, 210, 219, 132, 132/4, 210, 219.
povrnitev koristi
Vsaka stranka je dolžna drugi povračilo za koristi, ki jih je v primeru razdrtja pogodbe medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oz. povrniti. Po razdrtju pogodbe pa te koristi ni več dolžna povrniti, če stvari, ki bi jih morala vrniti, ne vrne iz razloga, ker nasprotna stranka odklanja svojo sočasno vrnitev.
Sospornika je dopustno zaslišati kot pričo o dejstvih, ki se nanašajo samo na druge sospornike. Zakon o pravdnem postopku ne pozna dokaza z vpogledom pisne izjave priče.
Zahteva, da naj pritožbeno sodišče da sodišču prve stopnje ustrezne napotke, kako ravnati v nadaljnjem postopku, nima podlage v funkcionalni pristojnosti sodišč. Po našem pravnem sistemu imajo pritožbena sodišča predvsem kontrolno funkcijo. Zaradi ustavnega načela neodvisnosti prvostopna sodišča niti takrat, ko pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, niso vezana na pravno naziranje pritožbenega sodišča.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 324. ZDSS člen 36, 36/1. ZPIZ člen 78, 288.
pokojninsko zavarovanje - pokojnina - neupravičena pridobitev - verzija
Neupravičeno pridobitev pa v 210. členu obravnava ZOR, na katerega uporabo napotuje določba 288. člena ZPIZ. Na podlagi navedenih določb ZPIZ in ZOR je zavarovanec dolžan vrniti zavodu neupravičeno izplačan znesek ne glede na to, da sam škode s svojim ravnanjem ni zakrivil. Zadostuje, da je bil z izplačilom zneska, do katerega zavarovanec ni imel pravice, zavod prikrajšan, zavarovanec pa na drugi strani obogaten. Neupravičeno izplačan znesek v konkretnem primeru predstavlja izplačilo družinske pokojnine tožencu še za mesec september 1994, do katerega po odločbi tožnika št. 34-841761 z dne 8.9.1995, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je pridobilo v sodnem postopku že prvostopno sodišče, ni bil več upravičen.
Zavarovancem, ki so bili zavarovani nekaj časa za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa kot zavarovanci za ožji obseg pravic, se pravice odmerjajo po tistem obsegu zavarovanja, v katerem so bili nad polovico skupne zavarovalne dobe.
pokojninsko zavarovanje - telesna okvara - datum nastanka telesne okvare
Po 2. odst. 171. člena ZPIZ - 92 nastanejo pravice na podlagi telesne okvare z dnem nastanka telesne okvare. Datum nastanka telesne okvare se lahko ugotovi na podlagi medicinske dokumentacije po končanem zdravljenju oz. medicinski rehabilitaciji in le v primeru, če ni medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala določeno stanje, ki predstavlja telesno okvaro, se kot datum nastanka določene telesne okvare določi tisti dan, ko na osebnem pregledu invalidska komisija oz. člani invalidske komisije ugotovijo določeno stanje oz. telesno okvaro.
Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 7, 7/3, 7/4. ZPIZ-92 člen 202. TZPZ člen 21, 22, 126, 135.
socialni spor - pokojninsko zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - pokojninska doba - nova dejstva in novi dokazi
Če tožnica v socialnem sporu uveljavlja priznanje lastnosti zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za čas od 2.1.1971 do 16.5.1981, ko naj bi delala pri delodajalcu, mora sodišče v skladu s takrat veljavno delovnopravno zakonodajo ugotoviti, ali so bili podani bistveni elementi delovnega razmerja.
ZOR člen 12, 13, 15, 103, 103/1, 12, 13, 15, 103, 103/1.
obresti
V stabilnih monetarnih razmerah z dogovori o obrestovanju posojene glavnice na tak način, da obresti v kratkem času presežejo znesek posojene glavnice, utegnejo biti kršena temeljna načela ZOR-a (npr. 12. člen ZOR - načelo vestnosti in poštenja, 13. člen ZOR - prepoved zlorabe pravic, 15. člen ZOR - načelo enake vrednosti dajatev, 141. člen ZOR - določbe o oderuštvu, 400. člen ZOR - prepoved anatocizma). Pri odločanju o obrestnih terjatvah je sodišče dolžno vedno presojati obrestno mero z vidika ničnosti po 1. odst. 103. člena ZOR.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti - stečajna masa tožene stranke - asignacija - razmerje - verižna kompenzacija - pobot - subjektivni element - neobičajen način plačila - plačilo - slabo finančno stanje dolžnika - upnik
Kritno razmerje asignacije lahko tudi takšno, da do zmanjšanja stečajne mase ne pride, zato je za odločitev, ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti ali ne, vselej potrebno ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila kaka terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov ne pomeni le, da se morajo vsi upniki (kot osebe) poplačati sorazmerno, temveč tudi, da se morajo sorazmerno poplačati vse terjatve (z izjemo privilegiranih). Kot običajen način plačila v smislu določila 1. točke 4. odst. 125. čl. ZPPSL se šteje samo način, ki je iztožljiv, torej način plačila, ki sta ga stranki dogovorili že ob sklenitvi posla. Da je takšen dogovor iztožljiv, mora biti obveznost določena, torej mora vnaprejšnji dogovor vsebovati vse podatke o konkretnih terjatvah, ki naj bi se kompenzirale (računi, zneski in udeleženci verižne kompenzacije).