ZOR člen 12, 13, 15, 103, 103/1, 12, 13, 15, 103, 103/1.
obresti
V stabilnih monetarnih razmerah z dogovori o obrestovanju posojene glavnice na tak način, da obresti v kratkem času presežejo znesek posojene glavnice, utegnejo biti kršena temeljna načela ZOR-a (npr. 12. člen ZOR - načelo vestnosti in poštenja, 13. člen ZOR - prepoved zlorabe pravic, 15. člen ZOR - načelo enake vrednosti dajatev, 141. člen ZOR - določbe o oderuštvu, 400. člen ZOR - prepoved anatocizma). Pri odločanju o obrestnih terjatvah je sodišče dolžno vedno presojati obrestno mero z vidika ničnosti po 1. odst. 103. člena ZOR.
ZOR člen 26, 26/1, 73, 122, 122/1, 324, 26, 26/1, 73, 122, 122/1, 324.
zamudne obresti - zamuda - avans - vzajemne obveznosti - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - realizacija pogodbe
Od avansa ni mogoče zahtevati zamudnih obresti, ker dela še niso bila gotova. V zamudo bi tožena stranka lahko prišla šele, če ne bi izpolnila svoje obveznosti (plačilo) po tem, ko je tožeča stranka izpolnila svoj del obveznosti (oprava del).
Družbenik, na katerega so prešle obveznosti gospodarske družbe, ki je bila med pravdnim postopkom izbrisana iz sodnega registra, postane pravdna stranka šele takrat, ko prevzame prekinjeni postopek. Iz dikcije 208. člena ZPP ne izhaja, da sodnik strankinega pravnega naslednika k prevzemu postopka mora povabiti. Prekinitev postopka lahko traja poljubno dolgo, ne da bi tako stanje pomenilo kršitev po- stopka. Od tega vprašanja je treba ločiti vprašanje pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje postopka proti druž- beniku prejšnje tožene stranke. Takega interesa nima, če svoje terjatve ni uveljavljala proti družbeniku v prekluziv- nem roku enega leta od dne, ko je bil izbris tožene stranke objavljen v Uradnem listu RS (2. odst. 384. člena ZGD v zve- zi s 5. odst. 27. člena ZFPPod), ne glede na to, da sodišče ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka, saj je tak sklep samo deklaratorne narave.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti - stečajna masa tožene stranke - asignacija - razmerje - verižna kompenzacija - pobot - subjektivni element - neobičajen način plačila - plačilo - slabo finančno stanje dolžnika - upnik
Kritno razmerje asignacije lahko tudi takšno, da do zmanjšanja stečajne mase ne pride, zato je za odločitev, ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti ali ne, vselej potrebno ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila kaka terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov ne pomeni le, da se morajo vsi upniki (kot osebe) poplačati sorazmerno, temveč tudi, da se morajo sorazmerno poplačati vse terjatve (z izjemo privilegiranih). Kot običajen način plačila v smislu določila 1. točke 4. odst. 125. čl. ZPPSL se šteje samo način, ki je iztožljiv, torej način plačila, ki sta ga stranki dogovorili že ob sklenitvi posla. Da je takšen dogovor iztožljiv, mora biti obveznost določena, torej mora vnaprejšnji dogovor vsebovati vse podatke o konkretnih terjatvah, ki naj bi se kompenzirale (računi, zneski in udeleženci verižne kompenzacije).
Upnik kot pritožnik mora zaradi pridobitve procesne legitimacije izkazati obstoj terjatve do gospodarske družbe, ki je subjekt izbrisa. V nasprotnem primeru namreč ni mogoče šteti, da ima pravni interes, da se gospodarska družba ne izbriše iz sodnega registra.
O ugovoru je dolžnik smiselno oporekal višini izterjevanega zneska s trditvijo, da upnik "ni upošteval cesijskih pogodb". Vendar je trditev ostala preveč splošna, dolžnik pa je tudi ni podkrepil z dokazi. Vloga, ki jo je dolžnik vložil po izteku ugovornega roka in je zato ni moč obravnavati kot dopolnitev ugovora, pa po vsebini predstavlja ugovor po izteku roka, ki ga bo moralo obravnavati sodišče prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev - pasivna legitimacija
Sprememba naslova ne dokazuje, da K.M., ki je fizična oseba, ni naročil materiala po naročilnici številka 121 z dne 23.10.1991 (priloga A7). Ker pa različen naslov v obračunu (priloga A9), od tistega v računih (priloga A6 do A7) ali pa navedenega tekom postopka ne dokazuje, da ne gre za isto osebo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih za neobstoj pasivne legitimacije tožene stranke, v sodbi navedeni razlogi pa so v nasprotju z vsebino listine z dne 14.3.2000 (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP).
izbris iz sodnega registra - likvidacija - gospodarska družba
Prezadolženost gospodarske družbe ni razlog za njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije, ampak za sprejem ustreznih ukrepov za zagotavljanje njene kapitalske ustreznosti in s tem za odpravo vzrokov prezadolženosti oz. ustreznih metod finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave ali vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.
Dejstvo, da je obdarjenka ravnala v nasprotju z dogovori in pričakovanji, ker je nameravala podarjeno ji nepremičnino prodati, ne pa na njej zgraditi frizerskega salona, ne predstavlja velike nehvaležnosti.
ZOR člen 294, 294/1, 294, 294/1. ZIZ člen 212, 212/1, 212, 212/1.
nedenarna terjatev - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - sodni penali
Premoženjsko stanje dolžnika ne vpliva na višino sodnih penalov. Namen sodnih penalov je, da z višino prisiljujejo dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, zato je kriterij za določitev njihove višine pomembno le to, kolikšen znesek je potreben, da bo dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, ki izhaja iz pravnomočnega sodnega sklepa.
ZSOS člen 9, 11, 11/1-1, 11/2, 9, 11, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
nepremičnina - upravičenec
ZDen nima posebne določbe o tem, kako se kupnina (nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje) razdeli med posamezne zavezance vračila denacionaliziranega premoženja, zato to ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč sporazuma med zavezanci ali drugih postopkov.
ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1. ZGD člen 47, 48, 394, 394/1, 413, 413/1. ZSR člen 4, 4-7, 7, 8, 8/2.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje postopka - pravno nasledstvo - odgovornost družbenika - načelo obveznosti vpisa v sodni register - načelo zaupanja
Za vpisovanje v sodni register veljata načelo obveznosti vpisa in načelo zaupanja v podatke, vpisane v sodni register. Izjava pritožnice - družbenice dolžnika (družbe z omejeno odgovornostjo), ki je bil izbrisan iz sodnega registra v skladu z določbami ZFPPod, da je iz družbe izstopila že pred izbrisom, kar je drugi družbenik potrdil, pri čemer je pritožnica še vedno vpisana v sodni register kot družbenica, zato ne izključuje njene odgovornosti za obveznosti družbe po izbrisu.
Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra (prvi odstavek 37. člena ZFPPod) so glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki že po samem zakonu.
ZGD člen 394, 394/1, 456, 394, 394/1, 456. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - delniška družba
Ena od pravnih posledic izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra je, da se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo 456. čl. ZGD, ki velja za družbe z omejeno odgovornostjo in po katerem se določilo 394. čl. ZGD uporablja le smiselno. V konkretnem primeru je bil dolžnik organiziran kot delniška družba. To pa pomeni, da vpis njegovih ustanoviteljev ne kaže nujno tudi lastniške strukture družbe. Od dejstva, ali je pritožnik delničar dolžnika, je odvisno, ali se bo postopek izvršbe lahko nadaljeval tudi zoper njega.
Zastaranje je pretrgano že z vložitvijo izvršilnega predloga (na podlagi verodostojne listine) če ga je sodišče zavrglo zgolj zato, ker ga je vložila fizična oseba, upnik pa vloži tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil zavržen predlog za izvršbo.
ZPP člen 318, 318/1, 324, 324/5, 318, 318/1, 324, 324/5.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe
Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične in preveri zgolj to, ali niso morda dokazi v nasprotju s tožbenimi trditvami. V obrazložitvi zamudne sodbe se navedejo samo razlogi, ki upravičujejo tako sodbo. Sodišče v razlogih zamudne sodbe torej navede le procesne predpostavke, ob katerih je takšna sodba dopustna.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 15, 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
začasna odredba - nova dejstva v pritožbi
Predlagateljica ni zatrjevala nobene predpostavke iz 2.odst. 272. čl. ZIZ, katere mora sicer upnik (predlagatelj začasne odredbe) izkazati za verjetno. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe pa se kot neutemeljen izkaže tudi dokazni predlog za zaslišanje prič in sodedičev. Stranka, ki predlaga dokaz, mora namreč navesti tudi, katero relevantno dejstvo s tem dokazuje (1. odst. 7. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Šele v pritožbi predlagateljica pojasni, da obstaja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, da naj bi šlo za samovoljo enega od dedičev ter da obstoji tudi nevarnost, da bo onemogočena in otežena delitev zapuščine. Šele v pritožbi je torej začela zatrjevati obstoj predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. S tem zatrjuje tudi vrsto novih dejstev, kar pa v pritožbi ni dopustno (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig
Izpisek iz poslovnih knjig je verodostojna listina, če vsebuje vse, kar mora vsebovati po slovenskih računovodskih standardih: podpis odgovorne osebe, žig izdajatelja, dolžnika, upnika, številka regresa, znesek dospele terjatve.