odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je v prometni nesreči, star 52 let, utrpel pretres možganov, izliv krvi med trdo možgansko opno in možgani na desni, udarnine in odrgnine levega komolca, prelom 2. do 6. rebra levo ter poškodbo ramenskega sklepa. Za telesne bolečine mu je sodišče presodilo 1,800.000,00 SIT, za sekundarni strah 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa 3,000.000,00 SIT.
ZDavP člen 97, 97/2, 97, 97/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 239, 55, 55/1, 55/1-11, 239.
zavarovanje terjatve - ugovor - zastaranje
Zastaranje izterjave davčne obveznosti je prekinjeno za čas, ko je nalog za plačilo davka v vrstnem redu za plačilo pri Agenciji RS za plačilni promet.
Če dolžnik s svojo vlogo napada le tisti del skepa o izvršbi, s katerim je sodišče odmerilo upnikove izvršilne stroške, sodišče prve stopnje ne postopa po 62. členu ZIZ, temveč z dolžnikovo vlogo ravna kot s pritožbo.
Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red njihovih zastavnih pravic po dnevu, ko je sodišče prejelo njihove predloge za izvršbo.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Zakonska zveza je inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR). Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od obeh partnerjev.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - izročitev stvari
Za prepustitev obratovanja nevarne stvari drugemu in v zvezi s tem prehod objektivne odgovornosti, mora obstajati trajen odnos med lastnikom in najemnikom. O takem prevzemu obratovanja ni mogoče govoriti, če je letalo še naprej vzdrževala lastnica letala in nosila tudi vse stroške v zvezi z njim in je letalo bilo najeto zgolj za enkraten kratkotrajen polet.
ZGD člen 77, 77. ZIZ člen 25, 55, 55/1, 55/1-12, 25, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - prehod obveznosti
Na upnikov predlog je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti d.n.o., neposredno proti osebno odgovorni družbenici. Upnik je namreč z izpiskom iz sodnega registra dokazal njen status družbenice.
Določbe ZDen pomenijo specialen predpis, ki ureja odpravo krivic, ki se ne izvaja po pravilih civilnega prava. Razlaga določb ZDen omogoča ugotovitev, da pomeni denacionalizacija specifičen postopek, v katerem je zahteva za denacionalizacijo ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa, med upravni organ in sodišče. Ko je zadeva v celoti rešena pri upravnem organu, ki jo je obravnaval in rešil kot pristojni organ, sodišče kot drugi organ tako odločitev o eni zahtevi utemeljeno obravnava z analogijo pravnomočno odločene zadeve in z zavrženjem predloga odkloni njeno obravnavo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - izpolnitev obveznosti
Upnikovega molka na prošnjo dolžnikov za postopno plačilo zaostalih obveznosti ni mogoče šteti za strinjanje upnika glede tega, da se izpolnitev obveznosti odloži.
ZPIZ člen 147, 147/5, 148, 148/2. ZPP člen 116, 117, 281.
socialno varstvo - dodatek za pomoč in postrežbo - psihiatrični bolnik - kronična bolezen - stalno nadzorstvo
O tem, kdaj je težjim psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo, je po pooblastilu 5. odst. 147. člena zakona zavod s sklepom (Ur.l. RS št. 20/93) določil kriterije in merila. Po navedenem sklepu se šteje, da težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo (šifra dg MKB-9 od 290 do 298) in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh neogibnih življenjskih potreb. Stalno nadzorstvo je torej potrebno pri kroničnem bolniku, ki je izgubil realitetno kontrolo, to je doživljanje resničnega, realnega sveta.
ZUP člen 68, 68. ZPIZ člen 253, 321, 253, 321. Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 58, 58/2, 59, 58, 58/2, 59. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 25, 25/2, 60, 25, 25/2, 60.
nepopolna vloga - dokazovanje - postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur.l. SRS št. 47/86) določa, da v primeru, če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena dokumentacija iz 2. odst. 58. člena tega pravilnika (t.j. vsa medicinska in druga dokumentacija v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti zavarovancev), zbere to dokumentacijo strokovni delavec po uradni dolžnosti v sodelovanju z zavarovancem. Po tej določbi dokumentacije ni dolžan predložiti sam zavarovanec, ki je vložil zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ampak z njegovo pomočjo le-to zbere strokovni delavec po uradni dolžnosti. Zato nepopolne zahteve ni dovoljeno zavreči po 68. čl. ZUP in šteti, da zahteva za uveljavitev pravic sploh ni bila vložena.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Nastop škodljivih posledic bi pooblaščenec tožeče stranke lahko preprečil le v primeru, da bi bil prisoten na naroku, tega pa ne more nadomestiti s telefonskim obvestilom sodišču. Zato ni pomembno, ali je imel možnost telefonirati na sodišče ali ne. Za presojo o (ne)opravičljivosti razloga za zamudo naroka tudi ni relevantno, ali bi se lahko pooblaščenec tožeče stranke naknadno oglasil na sodišču in tako sodišče obvestil o razlogih za zamudo.
URS člen 155, 155/1. ZPIZ člen 163, 163/1, 177, 177/3.
pokojninsko zavarovanje -pravica do varstvenega dodatka - stalno prebivališče zavarovanca
Ker po spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 22.2.1996, pripada pravica do varstvenega dodatka le tistim zavarovancem, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je bil tožniku, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji, ta dodatek zakonito ukinjen od 1.5.1996 dalje, to je od prvega naslednjega meseca po izdaji prvostopne odločbe ZPIZ.
Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, če je tožnica s tožbo zahtevala, da se ji izplača regres za letni dopust za leto 2000 in prikrajšnje pri plači za 25 delovnih dni, pri tem pa ni navedla bruto ali neto zneska regresa, niti dneva teka zamudnih obresti, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje samo oblikovalo izrek sodbe, ki ni skladen z zahtevkom. Ker tudi prikrajšnje pri plači ni opredeljeno (višina, časovno obdobje,..), je pritoženo sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZGD člen 457, 458, 459, 457, 458, 459. ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/3, 116, 116/1, 142, 142/3.
vročanje - družba z enim družbenikom - vrnitev v prejšnje stanje - razlog - odsotnost z dela
V primeru majhne enoosebne družbe je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je edina v družbi pooblaščena oseba iz tega ali onega razloga odsotna, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru večjih družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe. Zato zgolj dejstvo, da naj dolžnik ne bi imel urejenega vročanja za primer odsotnosti, še ne pomeni, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz tega razloga a priori ni utemeljen.
Ker gospodarska družba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen, v pritožbi ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, tudi ne more predlagati nadomestitve sklepa o izbrisu z novim sklepom.
ZGD člen 77, 77/1, 77, 77/1. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 25/2, 25, 25/1, 25/1-2, 25/2.
izbris iz sodnega registra - izpodbijanje
Čeprav družbeniki z vsem svojim premoženjem odgovarjajo za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo, pa to še ne pomeni, da ima družba premoženje. Treba je namreč ločiti osebno premoženje družbenikov od samostojnega družbenega premoženja, ki nastane pri njenem poslovanju. Domneve o neobstoju premoženja ni mogoče izpodbijati z izkazovanjem prometa preko računa gospodarske družbe, ki je subjekt izbrisa, iz časa po nastopu domneve, ampak je treba trditi in dokazovati nasprotno (da ima družba premoženje).
ZPPSL člen 99, 99/1, 99/2, 99, 99/1, 99/2. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 25/2, 25, 25/1, 25/1-2, 25/2.
izbris iz sodnega registra - stroški stečajnega postopka
ZFPPod izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije veže na neobstoj premoženja, ne pa morebiti na premoženje, ki ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali je neznatne vrednosti. Premoženje gospodarske družbe pomeni to, kar gospodarska družba izkazuje v bilanci stanja na svoji aktivni strani. Šele, če izkazuje aktivna stran bilance stanje 0, najbrž res ni pogojev za delo in nadaljnji obstoj gospodarske družbe.