ZZVZZ člen 62a, 62č, 62a, 62č. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPP člen 182, 182/2, 182, 182/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 89, 89.
zdravstveno zavarovanje
Tožnik je uveljavljal sodno varstvo zoper odločbo zavoda o priznanju pravice do tehničnih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v postopku pred sodiščem pa je dodatno zahteval še pravice iz dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (nadstandard A). Sodišče bo moralo razčistiti, kdo je pristojen za odločanje o pravici iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in v skladu z ugotovljenim odločiti. S 1.1.1999 je namreč zavod vse postopke v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem prenesel na zavarovalnico.
ZZVZZ člen 23, 23-2, 23, 23-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 100, 100-9, 132, 133, 100, 100-9, 132, 133.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev stroškov bolnišničnega zdravljenja in rentgena, je zavarovanec upravičen le do povrnitve stroškov v višini enega oskrbnega dne v skladu s 132. in 133. členom pravil obeznega zdravstvenega zavarovanja. Glede povračila stroškov prevoza z reševalnim vozilom pa v skladu z določbo 9. tč. 100. člena pravil le v primeru, če je šlo za nujni prevoz.
Pravilnik o štipendiranju člen 9, 10, 10/4, 9, 10, 10/4.
zavarovanje
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se po 9. členu Pravilnika o štipendiranju pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije med dohodke in prejemke družine všteva nerazporejeni dobiček pravne osebe. Nerazdeljenega dobička pravne osebe ni mogoče šteti v dohodek družbenika, dokler mu ni dejansko izplačan in tako tudi ne med dohodke družine pri ugotavljanju cenzusa za dodeljevanje štipendije.
V sporih, kjer več tožnikov uveljavlja pravice iz iste dejanske in pravne podlage, je treba vrednost spornega predmeta, kot podlago za odmero nagrade pooblaščencu odvetniku, upoštevati povprečno vrednost vtoževanih zneskov vseh tožnikov.
Določbe ZLPP niso samostojna podlaga za neveljavnost (ničnost ali izpodbojnost) pogodb. Njihova pravna neučinkovitost mora imeti podlago v pozitivnem pravu, kakor je veljalo v času, ko so bile pogodbe sklenjene.
Aktivno legitimiran za vložitev lastninske tožbe po 37. členu ZTLR je lastnik stvari, ki stvari nima v posesti, pasivno legitimiran pa je posestnik stvari, ki na stvari nima lastninske pravice. Toženec se lahko brani z ugovorom, da ima pravico do posesti, v konkretnem primeru sklenjeno zakupno pogodbo z lastninsko prednico tožnice.
Če do drugačnega dogovora med pravdnima strankama ni prišlo (tega tožeča stranka ni dokazala), se je tožena stranka upravičeno zanesla na cenik tožeče stranke za naročeno storitev shranjevanja spornih odpadkov (prim. 142. čl. ZOR).
Dolžnik je v svojem ugovoru predlagal izločitev sodnice po 72. členu ZPP iz izločitvenega razloga po 6. tč. 70. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ. Čeprav iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi o zahtevi stranke za izločitev odločal predsednik sodišča, kljub takšni zahtevi po izrecni določbi 2. odst. 74. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja. Če pa je sodnik izločen (razlog po 6. tč. 70. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ) dejanja, ki jih je opravil, odkar j stranka vložila zahtevo za njegovo izločitev iz tega izločitvenega razloga, nimajo pravnega učinka.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
sklep o izvršbi - ugovor zoper izvršilni sklep - nadomestno dejanje - predujem za stroške
Ni mogoče presoditi o utemeljenosti ugovora glede višine predujma za stroške izvršbe, ker predloženi predračun sam po sebi ne pojasnjuje dovolj, na katera dela se nanaša, mogoče pa bi bilo sklepati, da zajema tudi dela, ki v izvršilnem naslovu dolžniku niso naložena.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - pravni posel - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Zakon o denacionalizaciji ne terja razveljavitve pod silo, grožnjo ali prisilo državnih organov ali predstavnikov oblasti sklenjenih pogodb kot pogoja za pridobitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja.
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. ZPSPP člen 2, 2/2, 2/3, 2, 2/2, 2/3. ZOR člen 597, 597/1, 597, 597/1.
najemna pogodba - poslovni prostor - odpoved pogodbe - odpoved
Garaža ni poslovni prostor, zato se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o poslovnih stavbah (ZPSPP). Ni potrebna sodna odpoved, ampak neposredna odpoved, ki jo ena stranka da drugi, spoštujoč določeni odpovedni rok. Tako najemno razmerje med strankama preneha, najemodajalec pa ima izpraznitveni zahtevek.
Ustavitve izvršbe pa ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Izvršba se ustavi zaradi pravnih ali dejanskih ovir, ki jo onemogočajo. Izvršilni postopek pa se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj (Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Zagreb, 1984, str. 245).
ZOR člen 337, 339, 339/1, 337, 339, 339/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 319, 319/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - procesno pobotanje
Tudi procesno pobotanje se opravi za nazaj, torej učinkuje od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti, tako da je mogoče ugovarjati v pobot terjatev, ki je zastarala. Vendar mora sodišče na ugovor tožeče stranke pri pobotu upoštevati le tisti del njene terjatve, ki je nastal, preden je terjatev tožene stranke zastarala. V sodbi zaradi pobotnega ugovora mora sodišče v izreku odločiti tako o obstoječem kot o neobstoječem delu terjatve, uveljavljane v pobot, kolikor njen skupni znesek ne presega višine tožbenega zahtevka. Zakon o pravdnem postopku predvideva procesni pobotni ugovor kot obrambno sredstvo tožene stranke zoper, zato tožeča stranka v pravdi ne more uveljavljati pobota proti terjatvam, ki jih tožena stranka uveljavlja v pobot.
ZOR člen 47, 47. SZ člen 117, 117. ZDEN člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
denacionalizacija stanovanja - ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
V obravnavanem primeru je sodišče odločalo o ničnosti prodajne pogodbe sklenjene po določbi 117. člena SZ, potem, ko sta tožnika pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo hiše v kateri se nahaja sporno stanovanje. Za oceno ničnosti pogodbe po 88. členu Zden zadostuje že možnost, da bo nepremičnina, ki je bila predmet pogodbe denacionalizirana. Dolžnost vrnitve premoženja je potrebno upoštevati abstraktno in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - obresti
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, odločba pa je bila izdana po 1.7.1996, torej po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice, ni podlage za uporabo določbe sedmega odstavka 44. člena ZDen.
Iz tožbenega izreka mora biti razvidna vsebina sodne odločbe, ki jo zahteva tožnik. V obravnavanem primeru je vsebina tožbenega zahtevka plačilo odškodnine, ni pa jasno kakšne odškodnine. Takšna nejasna opredelitev tožbenega zahtevka bi sodišču narekovala postopanje po 108. členu ZPP, ker je tožba, v kateri ni opredeljen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (180. člen ZPP) nepopolna vloga.
ZOR člen 28, 28/1, 446, 451, 453, 28, 28/1, 446, 451, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu
Dolžnost uporabnika je sporočiti spremembo le-tega (7. tč. 33. čl. Odloka). Dotlej je v zavezi za plačilo zapadlih računov prejšnji uporabnik, ki je s prijavo oz. pridobitvijo soglasja za priključek prevzel dolžnost plačila računov (8. tč. 33. čl. Odloka). In ker se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (446. čl. ZOR), na takšno pogodbo pa se tožeča stranka ne sklicuje, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za obveznost tožene stranke za plačilo računov, ki so zapadli v plačilo pred prijavo tožene stranke kot uporabnika vode pri tožeči stranki. Prijave tožene stranke dne 20.7.1994 tudi ne gre razumeti kot pristop k dolgu (451. čl. ZOR) ali kot prevzem izpolnitve (453. čl. ZOR). Prijava je namreč okoliščina, na podlagi katere ni moč zanesljivo sklepati, da je tožena stranka z njo (konkludentno) podala izjavo, ki bi jo zavezovala za plačilo dotlej zapadlih, pa ne plačanih računov (prim. 1. odst. 28. čl. ZOR).
Izjava o odpovedi dedovanju je dedna izjava in če je ta dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, se ne more brez pridržkov nanašati tudi na pozneje najdeno premoženje.
zakonska zveza - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - solastnina
Ker je tožnik v tožbi zahteval ugotovitev solastnine na stanovanju, kot tožbeno podlago pa je navajal pridobitev skupnega premoženja med zakonsko zvezo, ugotovljeno pa je bilo, da sta zakonca po razvezi s sporazumom razdelila skupno premoženje, ne more uspešno uveljavljati solastnine na stanovanju, ki naj bi ga toženka prikrila pred sklepanjem sporazuma.