Izrek sodbe, v katerem ni jasno, od kdaj in od katerega zneska tečejo zamudne obresti, je nejasen in je takšna sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. topki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Invalidnino, ki jo prejema tožnik za telesno okvaro je potrebno upoštevati pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer se ne obračuna v pričakovanem mnogokratniku sedanjega zneska invalidnine za telesno okvaro.
Pogodba o upravljanju stanovanjske hiše, ki jo sklenejo solastniki z upravnikom, obvezuje tudi tiste solastnike, ki pogodbe niso podpisali, če so jo podpisali solastniki, katerih solastni deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
ZPPSL člen 99, 99/1, 99/2, 99, 99/1, 99/2. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 25/2, 25, 25/1, 25/1-2, 25/2.
izbris iz sodnega registra - stroški stečajnega postopka
ZFPPod izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije veže na neobstoj premoženja, ne pa morebiti na premoženje, ki ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali je neznatne vrednosti. Premoženje gospodarske družbe pomeni to, kar gospodarska družba izkazuje v bilanci stanja na svoji aktivni strani. Šele, če izkazuje aktivna stran bilance stanje 0, najbrž res ni pogojev za delo in nadaljnji obstoj gospodarske družbe.
Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, če je tožnica s tožbo zahtevala, da se ji izplača regres za letni dopust za leto 2000 in prikrajšnje pri plači za 25 delovnih dni, pri tem pa ni navedla bruto ali neto zneska regresa, niti dneva teka zamudnih obresti, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje samo oblikovalo izrek sodbe, ki ni skladen z zahtevkom. Ker tudi prikrajšnje pri plači ni opredeljeno (višina, časovno obdobje,..), je pritoženo sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ugovor neizpolnitve je mogoče podati le zoper glavno nasprotno zavezo pogodbene stranke, ne pa glede postranskih zavez (npr. neizročitev bančne garancije).
Ker gospodarska družba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen, v pritožbi ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, tudi ne more predlagati nadomestitve sklepa o izbrisu z novim sklepom.
ZPPSL člen 12, 12/2, 21, 21/1, 12, 12/2, 21, 21/1. ZPP člen 133, 133/1, 133, 133/1.
upniški odbor - odredba
Iz določila 1. odstavka 21. člena ZPPSL izhaja, da poravnalni senat upniški odbor imenuje z odredbo. Po določilu 2. odstavka 12. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 71. člena ZPPSL poravnalni senat izda uradni osebi ali organu, ki opravlja postopek prisilne poravnave z odredbo nalog za izvršitev posameznih dejanj. Zoper tako odredbo je dovoljen ugovor, o katerem odloča poravnalni senat s sklepom. Odredba o imenovanju upniškega odbora pa nima narave odredbe iz 2. odstavka 12. člena ZPPSL, saj z njo poravnalni senat ne izdaja uradni osebi ali organu naloga za izvršitev posameznih dejanj, zato ima naravo sklepa. Sklep mora biti takrat, kadar je to potrebno, obrazložen (1. odstavek 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).
Dolžnik lahko v več izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine ugovarja v pobot isto terjatev, stvar pravdnega postopka pa je, ali bo s takšnim pobotnim ugovorom uspel (v enem ali več postopkih ali morda v nobenem).
Že zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljici pojasnilo, da izročilna pogodba z dne 28.9.1970 ni listina, ki vsebuje veljavni pravni temelj za vknjižbo (21. čl. ZZK). V času sklepanja te pogodbe namreč izročitelj ni bil več lastnik nepremičnin, na katerih predlagateljica predlaga vknjižbo lastninske pravice.
vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest
Če sodišče ugotovi obstoj ovir za vrnitev nepremičnine iz 19. člena ZDen, uproaba določb 20. in naslednjih členov ZDen sploh ni več možna, saj so te namenjene le odložitvi (sicer možne) vrnitve nepremičnin v last in posest - najpozneje za čas do izteka rokov iz drugega odstavka 22. člena ZDen.
Tožba vsebuje vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o višini odškodnine, tako opis poškodb in zdravljenja, kot tudi opis posledic, saj v celoti povzema priloženo izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke. Upoštevaje to podlago pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča višja zahtevana odškodnina pretirana, če se primerja prisojene odškodnine za podobne poškodbe v drugih odškodninskih zadevah.
Toženec je ugovarjal, da je na delu nepremičnine pridobil lastninsko pravico kot dobroverni graditelj. Za ugoditev ugovoru bi bila potrebna odmera funkcionalnega zemljišča. Ker toženec za ta dokaz ni bil pripravljen založiti predujma, ga sodišče ni izvedlo, o ugovoru pa je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Glede na materialno določbo 79. in še posebej 129. člena ZZZDR so odločilna dejstva, ki jih mora sodišče ugotoviti pri določitvi preživnine za otroka, naslednja: potrebe otroka in finančno premoženjske zmožnosti obeh roditeljev
Pogoji za preživljanje izvenzakonske partnerke pa so v skladu z določilom 81. v povezavi s prvim odstavkom 12. člena ZZZDR naslednji: (1.) da izvenzakonska partnerka nima sredstev za življenje, (2.) da brez svoje krivde ni zaposlena ali je nesposobna za delo ter (3.) da jo je partner zmožen (sposoben) preživljati:
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
predujem za izvršilne stroške
Obročno plačevanje predujma je po 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom mogoče, kolikor sodišče oceni, da za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja ni potrebno plačilo celotnega zneska predujma. Plačilo celotnega predujma naenkrat v obravnavani zadevi ni potrebno, saj bodo izvršitelju stroški nastajali sprotno z opravo posameznih izvršilnih dejanj. Zato pritožbeno sodišče sodi, da je treba v enkratnem znesku plačati predujem v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, saj bodo ti stroški predvidoma nastali že s prvim izvršilnim dejanjem (rubežem in upoštevajoč pri tem še s tem povezane stroške kot je npr. kilometrina), medtem ko preostali znesek upnici lahko plačata v dveh nadaljnjih mesečnih obrokih. Obročno odplačevanje predujma namreč po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo premoženjske razmere upnic.
Tožnik je v zapuščinskem postopku takoj po razglasitvi oporoke zapustnice izjavil, da uveljavlja pravico do nujnega deleža in sicer glede obsega zapuščine, s katerim je pokojnica razpolagala v oporoki. Tudi potem, ko sta toženca vložila v spis pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je podal izjavo, da vztraja pri že podanem predlogu in uveljavlja nujni delež, hkrati pa je vložil zoper toženca tožbo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako ravnanje pritožnika v času, ko še ni potekel rok po 41. členu ZD, pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je prišlo do pretrganja zastaranja do pravnomočnosti zapuščinskega postopka.