CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL04339
ZGD člen 415, 415/1, 455, 455/1, 415, 415/1, 455, 455/1. ZSReg člen 25, 25/2, 25, 25/2. ZPP člen 133, 133.
izbris firme - izbris iz sodnega registra
Vročitev gospodarski družbi se opravi na naslovu sedeža, ki je vpisan v sodnem registru, in sicer osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Torej se vročitev ne opravi njenemu zastopniku. V primeru smrti ustanovitelja in edinega družbenika družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, ampak se nadaljuje z družbeniki.
ZPPSL člen 12, 12/2, 21, 21/1, 12, 12/2, 21, 21/1. ZPP člen 133, 133/1, 133, 133/1.
upniški odbor - odredba
Iz določila 1. odstavka 21. člena ZPPSL izhaja, da poravnalni senat upniški odbor imenuje z odredbo. Po določilu 2. odstavka 12. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 71. člena ZPPSL poravnalni senat izda uradni osebi ali organu, ki opravlja postopek prisilne poravnave z odredbo nalog za izvršitev posameznih dejanj. Zoper tako odredbo je dovoljen ugovor, o katerem odloča poravnalni senat s sklepom. Odredba o imenovanju upniškega odbora pa nima narave odredbe iz 2. odstavka 12. člena ZPPSL, saj z njo poravnalni senat ne izdaja uradni osebi ali organu naloga za izvršitev posameznih dejanj, zato ima naravo sklepa. Sklep mora biti takrat, kadar je to potrebno, obrazložen (1. odstavek 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).
Toženki je mati za časa življenja od svoje pokojnine dajala občasno 5.000,00 do 10.000,00 SIT. Takšna darila so običajna manjša darila, ki se ne vračunajo v dedni delež.
Izrek sodbe, v katerem ni jasno, od kdaj in od katerega zneska tečejo zamudne obresti, je nejasen in je takšna sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. topki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pogodba o upravljanju stanovanjske hiše, ki jo sklenejo solastniki z upravnikom, obvezuje tudi tiste solastnike, ki pogodbe niso podpisali, če so jo podpisali solastniki, katerih solastni deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
ZIZ člen 15, 41, 41/2, 15, 41, 41/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopoln predlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki predlogu za izvršbo ni priložena, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).
Invalidnino, ki jo prejema tožnik za telesno okvaro je potrebno upoštevati pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer se ne obračuna v pričakovanem mnogokratniku sedanjega zneska invalidnine za telesno okvaro.
Dolžnik lahko v več izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine ugovarja v pobot isto terjatev, stvar pravdnega postopka pa je, ali bo s takšnim pobotnim ugovorom uspel (v enem ali več postopkih ali morda v nobenem).
Ugovor neizpolnitve je mogoče podati le zoper glavno nasprotno zavezo pogodbene stranke, ne pa glede postranskih zavez (npr. neizročitev bančne garancije).
Tožnik je v zapuščinskem postopku takoj po razglasitvi oporoke zapustnice izjavil, da uveljavlja pravico do nujnega deleža in sicer glede obsega zapuščine, s katerim je pokojnica razpolagala v oporoki. Tudi potem, ko sta toženca vložila v spis pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je podal izjavo, da vztraja pri že podanem predlogu in uveljavlja nujni delež, hkrati pa je vložil zoper toženca tožbo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako ravnanje pritožnika v času, ko še ni potekel rok po 41. členu ZD, pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je prišlo do pretrganja zastaranja do pravnomočnosti zapuščinskega postopka.
Že zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljici pojasnilo, da izročilna pogodba z dne 28.9.1970 ni listina, ki vsebuje veljavni pravni temelj za vknjižbo (21. čl. ZZK). V času sklepanja te pogodbe namreč izročitelj ni bil več lastnik nepremičnin, na katerih predlagateljica predlaga vknjižbo lastninske pravice.
Toženec je ugovarjal, da je na delu nepremičnine pridobil lastninsko pravico kot dobroverni graditelj. Za ugoditev ugovoru bi bila potrebna odmera funkcionalnega zemljišča. Ker toženec za ta dokaz ni bil pripravljen založiti predujma, ga sodišče ni izvedlo, o ugovoru pa je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest
Če sodišče ugotovi obstoj ovir za vrnitev nepremičnine iz 19. člena ZDen, uproaba določb 20. in naslednjih členov ZDen sploh ni več možna, saj so te namenjene le odložitvi (sicer možne) vrnitve nepremičnin v last in posest - najpozneje za čas do izteka rokov iz drugega odstavka 22. člena ZDen.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
predujem za izvršilne stroške
Obročno plačevanje predujma je po 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom mogoče, kolikor sodišče oceni, da za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja ni potrebno plačilo celotnega zneska predujma. Plačilo celotnega predujma naenkrat v obravnavani zadevi ni potrebno, saj bodo izvršitelju stroški nastajali sprotno z opravo posameznih izvršilnih dejanj. Zato pritožbeno sodišče sodi, da je treba v enkratnem znesku plačati predujem v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, saj bodo ti stroški predvidoma nastali že s prvim izvršilnim dejanjem (rubežem in upoštevajoč pri tem še s tem povezane stroške kot je npr. kilometrina), medtem ko preostali znesek upnici lahko plačata v dveh nadaljnjih mesečnih obrokih. Obročno odplačevanje predujma namreč po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo premoženjske razmere upnic.
Tožba vsebuje vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o višini odškodnine, tako opis poškodb in zdravljenja, kot tudi opis posledic, saj v celoti povzema priloženo izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke. Upoštevaje to podlago pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča višja zahtevana odškodnina pretirana, če se primerja prisojene odškodnine za podobne poškodbe v drugih odškodninskih zadevah.
Glede na materialno določbo 79. in še posebej 129. člena ZZZDR so odločilna dejstva, ki jih mora sodišče ugotoviti pri določitvi preživnine za otroka, naslednja: potrebe otroka in finančno premoženjske zmožnosti obeh roditeljev
Pogoji za preživljanje izvenzakonske partnerke pa so v skladu z določilom 81. v povezavi s prvim odstavkom 12. člena ZZZDR naslednji: (1.) da izvenzakonska partnerka nima sredstev za življenje, (2.) da brez svoje krivde ni zaposlena ali je nesposobna za delo ter (3.) da jo je partner zmožen (sposoben) preživljati: