Za odločanje o dovolitvi izvršbe je bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim. 4. odst. 111. čl. ZPPSL).
V odškodninskih sporih je predvidena posebna izbirna krajevna pristojnost. Poleg splošne krajevne pristojnosti je tako pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Ta določba velja tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Šteje se, da je škoda tožeči stranki nastala na območju, na katerem je plačala odškodnino.
V primeru, da je bila tožba vročena toženi stranki pred uveljavitvijo novega ZPP, prvostopno sodišče v postopku ne more uporabljati določbe zamudne sodbe iz 1. odstavka 318. člena ZPP, ki se izda v primeru, če stranka v roku ne odgovori na tožbo, ampak mora izdajo zamudne sodbe presojati po dosedanjih predpisih v skladu s 332. členom ZPP (1977).
sodba na podlagi pripoznave - obnova postopka - nova dejstva
Izhajajoč iz narave sodbe na podlagi pripoznave in omejenosti pritožbenih razlogov zoper njo je tudi obnova postopka kot izredno pravno sredstvo mogoča le v mejah, ki niso širše od tistih, pod katerimi je mogoče sodbo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Tudi obnovitveni razlog iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 je tako mogoče upoštevati le v omejenem obsegu, t.j. le tako, da se nova dejstva ali novi dokazi tičejo same pripoznave - torej da stranka zve za takšna nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti take nove dokaze, na podlagi katerih, če bi zanje vedela, ne bi pripoznala tožbenega zahtevka.
ZZK člen 44, 44/2, 101, 101/1, 44, 44/2, 101, 101/1.
zaznamba spora - legitimacija
Legitimacijo predlagati zaznambo spora, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ima, kdor dokaže, da je vložil izbrisno tožbo, zemljiškoknjižnemu sodišču pa ni treba presojati, ali je bil predlagatelj legitimiran tudi za vložitev izbrisne tožbe.
začasna odredba - zahtevek - prepoved - pogoj - avtorsko delo - denarna kazen - kršitev avtorske pravice
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v spornih kartah prepozna nadgrajene zgodovinske zemljevide, ki jih ni moč najti v drugih kartografskih virih, in da vsebina ter način reševanja problemov v teh kartah kažeta na element kartografske manire, ki lahko uživa avtorskopravno zaščito. Proti pravilnosti takšne presoje pritožbeno sodišče nima pomislekov, upoštevaje standard verjetnosti, ki je podlaga presoji v postopku zavarovanja z začasno odredbo, in izhajajoč predvsem iz spornih kart tožečih strank. Dokazno breme izpodbijanja originalnosti spornih kart je na strani tožene stranke. V zvezi s presojo same kršitve pritožbeno sodišče glede spornih prosojnic ugotavlja zelo veliko stopnjo podobnosti izrisa meja in podoben način predstavitve, kar vsaj s stopnjo verjetnosti vzbuja vtis o prevzemanju bistvenih elementov z verjetnostjo izkazanih avtorskopravno zavarovanih značilnosti spornih kart tožeče stranke. Poleg tega iz podatkov spisa sledi, da bi prva tožena stranka bila lahko seznanjena s spornimi kartami iz Malega zgodovinskega atlasa, kar bi ji lahko omogočilo sporno prevzemanje.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-2. ZPOmK člen 57, 57.
dobri poslovni običaji
Obrazci, ki so izdelani na podlagi zakonskih predpisov, z osnovnimi elementi, ki jih vsebujejo ti predpisi, ne predstavljajo duhovne stvaritve in tako tudi ne avtorskopravno varovane stvaritve. Obrazce je mogoče šteti za avtorsko delo samo izjemoma, če se z njimi na originalen način rešujejo določena vprašanja. Konkurenco stranke (ki ni uspela na razpisu, na katerem je konkurirala) ne glede na svoje pogoje, zmožnosti in pričakovanja na trgu, ampak glede na ceno, s katero je izbrana konkurentka uspela na razpisu, je mogoče šteti kot nelojalno konkurenco, kot kršitev dobrih poslovnih običajev, (celovito gledano) kot neprimerno nastopanje na trgu.
ZOR člen 10, 12, 51, 52, 813, 10, 12, 51, 52, 813.
ničnost - podlaga - posredniška pogodba
Iz dejanskega stanja izhaja, da se je prodajalec (toženec) odzval na ponudbo kupca (tretjega). Kupec je kupoval stanovanje preko posrednika. S tem, ko je posrednik prišel na ogled stanovanja, je zgolj izpolnjeval svojo obveznost iz pogodbe med njim in tretjim (kupcem). Ob takšnem stanju pa je bila podlaga za sklenitev nove posredniške pogodbe med posrednikom in prodajalcem lahko edinole pridobitev premoženjske koristi brez protidajatve. Takšna kavza je nedopustna in pogodba zato nična.
bistvena kršitev določb postopka - nasprotje v izreku sodbe - nasprotje med razlogi sodbe - pravni interes - ustavitev postopka
Prvi in drugi odstavek na drugi strani izpodbijanega sklepa sta si med seboj v nasprotju, saj prvi govori o nadaljevanju izvršbe, drugi pa o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi "v ostalem delu". Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se izvršba nadaljuje ali ne, niti ni jasno, o kolikšnem oz. katerem delu zahtevka naj bi se odločalo v pravdnem postopku. Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe.
ZPPSL člen 15, 90/2, 92/3, 97, 15, 90/2, 92/3, 97. ZPP člen 339/2-10, 339/2-10.
stečajni postopek - narok
V primeru, ko je upnik predlagatelj stečajnega postopka, dolžnik pa je predlogu ugovarjal, je razpis naroka za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, obligatoren, potem ko predsednik stečajnega senata zbere podatke za oceno, ali je podan stečajni razlog.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je izvršiteljica (edini) rubež razpisala in opravila dne 04.07.2000. Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izhaja, da rubež ni bil brezuspešen. Zato upnik ni bil dolžan v roku treh mesecev predlagati novega rubeža. Prav tako v spisu ni listine, ki bi potrjevala, da je bil drugi rubež poskušen, a brezuspešen. Zato so razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu.
Zmotno sodišče razlaga 4. odstavek 922. člena ZOR kot določbo kogentne narave, ki bi prepovedovala katerikoli stranki razdrtje zavarovalne pogodbe, neupoštevaje odpovedni rok, ki ga določa 3. odstavek 922. člena ZOR. Navedeno določilo samo izrecno omogoča razdrtje pogodbe tudi brez krivdnih razlogov po petih letih trajanja zavarovanja in še pred potekom zavarovalne pogodbe, če je zavarovanje sklenjeno za več kot pet let, te možnosti pa stranki po 4. odstavku 922. člena ZOR s pogodbo ne moreta izključiti. 3. in 4. odstavek 922. člena ZOR torej ne urejata situacije, ko se je ena pogodbena stranka odločila za razdrtje zavarovalnih pogodb zaradi krivdnih razlogov na strani druge pogodbene stranke. V nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic po 13. členu ZOR bi bilo tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da bi pogodbi zvesta stranka lahko razdrla pogodbo le ob izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 922. člena ZOR. Iz krivdnih razlogov namreč pogodbi zvesta stranka lahko vselej razdre pogodbo (primerjaj 124. člen do 129. člen ZOR).
ZPP (1977) člen 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4, 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZTPDR člen 86, 86/3, 86, 86/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1, 41, 41/1.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec
Ker tožena stranka - zasebni delodajalec - ni tožnici vročila niti zahteve za uvedbo disciplinskega postopka niti vabila za disciplinsko obravnavo, je absolutno bistveno kršila določbe disciplinskega postopka, ter izrečeni disciplinski ukrep prenahanja delovnega razmerja ni bil zakonit, saj mora tudi zasebni delodajalec spoštovati zakonske določbe o poteku disciplinskega postopka.
Predlogu za izvršbo priložena listina je sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je javna listina. Javna listina pa je verodostojna listina.
ZDSS člen 14, 19, 14, 19. ZUS člen 30, 69, 69/1, 30, 69, 69/1. ZIZ člen 268, 270, 272, 268, 270, 272.
začasna odredba - zavarovanje - socialni spor - zadržanje postopka
Narava vseh negativnih konkretnih upravnih aktov je, da jih ni potrebno izvršiti. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev zavrnilne odločbe ZPIZ, s katero je le-ta zavrnil zahtevo zavarovanca za razvrstitev v drugo (nižjo) zavarovalno osnovo iz pokojninskega zavarovanja, zaradi česar je ostala njegova dosedanja osnova nespremenjena. Odložitev izvršitve zavrnilne odločbe ne bi imela pravnega učinka na razvrstitev v zavarovalno osnovo, ki jo je opravil pristojni davčni organ.
Sodišče prve stopnje je z drugo izdano sodbo odločalo o zahtevku, o katerem je enkrat že odločilo - s prvo izdano sodbo. Ker pa se je tožeča stranka zoper slednjo pritožila, o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. V času izdaje drugo izdane sodbe je bil tako še vedno v teku (pritožbeni) postopek proti sodbi, s katero je bilo odločeno o istem zahtevku.
Po določilu 3. odst. 35. čl. Zakona o sodnih taksah o zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad, zato sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o zahtevi dolžnika kot taksnega zavezanca.
Ker predujem ni bil plačan v roku, ki ga je postavilo sodišče in tudi ne do dneva, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, je imelo sodišče prve stopnje podlago za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine v 3. odst. 38. člena ZIZ.