Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršjiva ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi tožeča stranka prejela opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (torej prvo uradno dejanje sodišča, katerega namen je bila izterjava takse) izdalo šele 08.09.2000. Ker je bil odgovor na nasprotno tožbo vložen že leta 1996 je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
Skupinovodja avtomehanikov potrebuje pri svojem delu (36. člen ZPIZ) ročno spretnost in spretnost prstov. Ker sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, ali je tožnik po poškodbi roke še zmožen za opravljanje svojega dela pod splošnimi pogoji, ali pa je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na pasivni strani je privolitev novega toženca. Ratio legis takšnega določila je treba iskati v pravilu 3. odstavka 191. člena ZPP, ki določa, da mora tisti, na katerega se je razširila tožba, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, pri čemer sodišče te privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom. Citirana norma ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca. Naknadni sospornik ni dolžan sprejeti le obstoječega procesnega stanja, ampak zaradi razširitve tožbe na novega toženca lahko nastopijo pomembne materialnopravne posledice.
Tudi zavrnilno zamudna sodba se izda le na podlagi pisnih vlog, kar pomeni, da sodišče pred njeno izdajo ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev, marveč le konkludentnost tožbe. S tem, ko je izvajalo dokaze, o resničnosti materialnopravno relevantnih dejstev ter nato na podlagi nedokazanosti teh dejstev izdalo zavrnilno sodbo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9, 55, 55/1, 55/1-9. ZNPDND člen 10, 10/2, 10, 10/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - izvršilni naslov - obračun zamudnih obresti
Ker je bil prvotni dolgovni seznam spremenjen z odločbo o obročni poravnavi dospelih neplačanih obveznosti po Zakonu o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev - ZNPDND, ta zakon pa določa, da se za obdobje obročnega odplačevanja ne obračunavajo zamudne obresti, temveč obresti po temeljni obrestni meri v skladu z zakonom, novi dolgovni seznam pa ne vsebuje izračuna zamudnih obresti oziroma obrestnih mer, ugovora ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 154, 200. URS člen 34, 35. ZGD člen 274, 274/2.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev
Osebnostne pravice Ustava opredeljuje le na splošno v 34. in 35. členu in v njen okvir kot ožji vrednoti sodita tudi čast in dobro ime, ki sta predmet ne le civilnopravnega temveč tudi kazenskopravnega varstva. Poleg meril, ki so se za presojo, kdaj pomeni dejanje nedopustno škodno ravnanje, oblikovala v civilni sodni praksi so tako uporabna tudi merila, izoblikovana na kazenskopravnem področju, saj kazensko pravo določa več kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (18. poglavje Kazenskega zakonika). V povezavi s temi merili tako pritožbeno sodišče šteje, da je upoštevajoč čas, kraj in način storitve ter lastnosti tožnika kot oškodovanca kot tudi toženca poseg v tožnikove osebnostne pravice tak, da do njega z očitkom verjetnega razpolaganja s po obsegu velikim črnim fondom podjetja vzbuja negativne občutke in ga moralno diskreditira. Toženec namreč neutemeljeno skuša uveljaviti ugovora, ki naj bi izključevala protipravnost njegovega ravnanja. To sta: da je ravnal po uradni dolžnosti kot predsednik nadzornega sveta in da gre za resno kritiko tožnikovega ravnanja kot posledico nespoštovanja njegove dolžnosti, ki izhaja iz pravice nadzornega sveta, da lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari (2.odst. 274. čl. ZGD). Kakšne so pravice in dolžnosti nadzornega sveta, določata Odlok o organiziranju javnega podjetja A. in ZGD (v zvezi z Zakonom o gospodarskih javnih družbah). Po odloku nadzorni organ o svojih ugotovitvah poroča ustanovitelju, po ZGD pa so njegove pristojnosti sicer večje (prim. npr. 250., 256. in 274. čl.), vendar pa mu v nobenem primeru to ne daje pravice, da v svoje poročilo ali druge ukrepe, ki jih ima na voljo, vključi izjave, ki predstavljajo žaljive obdolžitve ali drugačne posege v človekovo pravico časti in dobrega imena oziroma njegove osebnostne pravice nasploh. Sporni tekst tudi ne pomeni resne kritike tožnikovega dela.
Regresni zahtevek zavarovalnice proti svojemu zavarovancu zastara po 3. odst. 380. člena ZOR v treh letih. Zastaralni rok pa začne teči prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je zavarovalnica plačala terjatev namesto zavarovanca (1. odst. 380. člena ZOR).
Terjatev zavarovalnice kot izpolnitelja v zvezi z zavarovanjem bančnega kredita, ne predstavlja terjatve iz zavarovalne pogodbe, če dolžnik ni bil stranka zavarovalnega razmerja.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - pridobitev stanovanjske pravice
Po določbi 50. člena ZSR je bilo mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve. Po preteku tega roka je nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico.
Zavezanec za plačilo prometnega davka je zasebnik, ki je storitev opravil. Dogovorjeno plačilo se ne poveča za znesek prometnega davka, če med strankama ni izrecnega dogovora o tem.
ZOR člen 10, 122, 540, 10, 122, 540. ZN člen 47, 47-5, 48, 47, 47-5, 48. ZZK člen 25, 25.
pridržek lastninske pravice - nepremičnina - predznamba
Ker pozitivno pravo lastninskega pridržka pri prodaji nepremičnine izrecno ne ureja, je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za pravni posel - prodajo nepremičnine z lastninskim pridržkom (5. točka 47. člena ZN), treba izkati ob analogni in smiselni uporabi 540. člena ZOR.
SZ člen 155, 155. ZPP člen 204, 319, 319/2, 204, 319, 319/2.
izpraznitev stanovanja
Zahtevi tožnice, ki je nesporno lastnica stanovanja, da se vseli v lastno stanovanje, torej stoji nasproti upravičenje toženca, da to stanovanje izprazni tedaj, ko mu bo omogočena preselitev v njegovo prejšnje oziroma enakovredno stanovanje. Tožencu je torej naložena izpraznitev stanovanja, vendar je ta omejena oziroma pogojena z nasprotno obveznostjo, ki pa ni obveznost tožeče stranke, pač pa njenega pravnega prednika.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 394, 394/1, 394/1-10.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dejstvo, da je bil toženec steriliziran in da v njegovi semenski tekočini ni najti semenčic, je bilo znano že v prejšnjem postopku (izvid dr. P. z dne 11.3.1999). Niti ponujeni novi dokaz pa ne daje odgovora na vprašanje, kdaj je bil ta poseg dejansko opravljen. Zdravniška ugotovitev, da so toženčeve brazgotine stare vsaj eno do dve leti, namreč ne zadošča za sklepanje o toženčevi oploditveni sposobnosti v februarju 1996, ko je bil spočet mld. tožnik.