ZPP (1977) člen 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4, 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZTPDR člen 86, 86/3, 86, 86/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1, 41, 41/1.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec
Ker tožena stranka - zasebni delodajalec - ni tožnici vročila niti zahteve za uvedbo disciplinskega postopka niti vabila za disciplinsko obravnavo, je absolutno bistveno kršila določbe disciplinskega postopka, ter izrečeni disciplinski ukrep prenahanja delovnega razmerja ni bil zakonit, saj mora tudi zasebni delodajalec spoštovati zakonske določbe o poteku disciplinskega postopka.
Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršjiva ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Skupinovodja avtomehanikov potrebuje pri svojem delu (36. člen ZPIZ) ročno spretnost in spretnost prstov. Ker sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, ali je tožnik po poškodbi roke še zmožen za opravljanje svojega dela pod splošnimi pogoji, ali pa je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Predlogu za izvršbo priložena listina je sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je javna listina. Javna listina pa je verodostojna listina.
V postopku za delitev nepremičnine v solastnini ni mogoče izdati začasne odredbe po 114. členu ZNP, ker je ta predvidena le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. Možno pa je izdati začasno odredbo po splošnih določilih ZIZ, če so za to izkazani pogoji.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
Posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na pasivni strani je privolitev novega toženca. Ratio legis takšnega določila je treba iskati v pravilu 3. odstavka 191. člena ZPP, ki določa, da mora tisti, na katerega se je razširila tožba, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, pri čemer sodišče te privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom. Citirana norma ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca. Naknadni sospornik ni dolžan sprejeti le obstoječega procesnega stanja, ampak zaradi razširitve tožbe na novega toženca lahko nastopijo pomembne materialnopravne posledice.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9, 55, 55/1, 55/1-9. ZNPDND člen 10, 10/2, 10, 10/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - izvršilni naslov - obračun zamudnih obresti
Ker je bil prvotni dolgovni seznam spremenjen z odločbo o obročni poravnavi dospelih neplačanih obveznosti po Zakonu o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev - ZNPDND, ta zakon pa določa, da se za obdobje obročnega odplačevanja ne obračunavajo zamudne obresti, temveč obresti po temeljni obrestni meri v skladu z zakonom, novi dolgovni seznam pa ne vsebuje izračuna zamudnih obresti oziroma obrestnih mer, ugovora ni mogoče preizkusiti.
Pri neupravičeni obogatitvi v smislu določbe 210. člena ZOR je treba ugotoviti ali prehod premoženja nima podlage v kakšnem pravnem aktu (to je pravnem poslu ali zakonu). Obogatitev pa je treba v vsakem primeru ugotoviti konkretno in natančno. Ugotovitev o prikrajšanju na strani tožnika še ne pomeni nujno tudi obogatitve na strani toženca.
izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - pridobitev stanovanjske pravice
Po določbi 50. člena ZSR je bilo mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve. Po preteku tega roka je nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico.
SZ člen 155, 155. ZPP člen 204, 319, 319/2, 204, 319, 319/2.
izpraznitev stanovanja
Zahtevi tožnice, ki je nesporno lastnica stanovanja, da se vseli v lastno stanovanje, torej stoji nasproti upravičenje toženca, da to stanovanje izprazni tedaj, ko mu bo omogočena preselitev v njegovo prejšnje oziroma enakovredno stanovanje. Tožencu je torej naložena izpraznitev stanovanja, vendar je ta omejena oziroma pogojena z nasprotno obveznostjo, ki pa ni obveznost tožeče stranke, pač pa njenega pravnega prednika.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča je do napada neznanega napadalca prišlo ob prihodu delavke na delo, ko je ravno odklenila notranja vrata v gostinski lokal, vendar je šlo očitno za običajen rop, pri katerem je bil, sledeč tožničini izpovedbi, edini storilčev namen tožnici izmakniti denarnico in ko mu je to uspelo, je kraj dogodka zapustil, ni pa na primer stopil v lokal z namenom oškodovanje tožene stranke, kar bi mu tožeča stranka kot njena delavka skušala preprečiti, pri čemer bi bila poškodovana.
Zavezanec za plačilo prometnega davka je zasebnik, ki je storitev opravil. Dogovorjeno plačilo se ne poveča za znesek prometnega davka, če med strankama ni izrecnega dogovora o tem.
ZOR člen 10, 122, 540, 10, 122, 540. ZN člen 47, 47-5, 48, 47, 47-5, 48. ZZK člen 25, 25.
pridržek lastninske pravice - nepremičnina - predznamba
Ker pozitivno pravo lastninskega pridržka pri prodaji nepremičnine izrecno ne ureja, je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za pravni posel - prodajo nepremičnine z lastninskim pridržkom (5. točka 47. člena ZN), treba izkati ob analogni in smiselni uporabi 540. člena ZOR.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 394, 394/1, 394/1-10.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dejstvo, da je bil toženec steriliziran in da v njegovi semenski tekočini ni najti semenčic, je bilo znano že v prejšnjem postopku (izvid dr. P. z dne 11.3.1999). Niti ponujeni novi dokaz pa ne daje odgovora na vprašanje, kdaj je bil ta poseg dejansko opravljen. Zdravniška ugotovitev, da so toženčeve brazgotine stare vsaj eno do dve leti, namreč ne zadošča za sklepanje o toženčevi oploditveni sposobnosti v februarju 1996, ko je bil spočet mld. tožnik.
Če je pisno sporočilo za naslovnika, naj bo določen dan ob določeni uri dosegljiv zaradi vročitve sodne pošiljke, nabito na njegova vrata, nadomestna osebna vročitev ni opravljena pravilno, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri izmed oseb, ki so naštete v prvem ali drugem odstavku 141. člena ZPP. Vročevalcu zato ne pripada zahtevana nagrada.