Tudi zavrnilno zamudna sodba se izda le na podlagi pisnih vlog, kar pomeni, da sodišče pred njeno izdajo ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev, marveč le konkludentnost tožbe. S tem, ko je izvajalo dokaze, o resničnosti materialnopravno relevantnih dejstev ter nato na podlagi nedokazanosti teh dejstev izdalo zavrnilno sodbo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 7, 82, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
Izvršilni postopek se po ZIZ deli na dve fazi: v prvi fazi se odloča o dovoljenosti izvršbe, v drugi fazi pa se izvršba dejansko opravi. Medtem ko je prva faza izvršilnega postopka pridržana sodišču, se izvršitelji v izvršilni postopek vključijo v drugi fazi, v kateri jim je v skladu s 7. členom ZIZ zaupana naloga opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Tudi v fazi oprave izvršbe pa je vloga izvršiteljev omejena. V svojem ravnanju niso popolnoma samostojni, saj je glede določenih vprašanj, ki predstavljajo neposreden poseg v dolžnikove pravice ali glede katerih je treba odločiti v sporu med strankama, predvideno, da o njih odloča sodišče. Tudi o plačilu izvršitelju za opravljeno storitev odloča sodišče. V okviru svoje funkcije odločanja mora preizkusiti pravilnost posameznih postavk v stroškovniku. To pa lahko stori samo pod pogojem, da izvršitelj sodišču predloži vse listine, ki izkazujejo opravljeno storitev.
Terjatev zavarovalnice kot izpolnitelja v zvezi z zavarovanjem bančnega kredita, ne predstavlja terjatve iz zavarovalne pogodbe, če dolžnik ni bil stranka zavarovalnega razmerja.
Regresni zahtevek zavarovalnice proti svojemu zavarovancu zastara po 3. odst. 380. člena ZOR v treh letih. Zastaralni rok pa začne teči prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je zavarovalnica plačala terjatev namesto zavarovanca (1. odst. 380. člena ZOR).
ZOR člen 154, 200. URS člen 34, 35. ZGD člen 274, 274/2.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev
Osebnostne pravice Ustava opredeljuje le na splošno v 34. in 35. členu in v njen okvir kot ožji vrednoti sodita tudi čast in dobro ime, ki sta predmet ne le civilnopravnega temveč tudi kazenskopravnega varstva. Poleg meril, ki so se za presojo, kdaj pomeni dejanje nedopustno škodno ravnanje, oblikovala v civilni sodni praksi so tako uporabna tudi merila, izoblikovana na kazenskopravnem področju, saj kazensko pravo določa več kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (18. poglavje Kazenskega zakonika). V povezavi s temi merili tako pritožbeno sodišče šteje, da je upoštevajoč čas, kraj in način storitve ter lastnosti tožnika kot oškodovanca kot tudi toženca poseg v tožnikove osebnostne pravice tak, da do njega z očitkom verjetnega razpolaganja s po obsegu velikim črnim fondom podjetja vzbuja negativne občutke in ga moralno diskreditira. Toženec namreč neutemeljeno skuša uveljaviti ugovora, ki naj bi izključevala protipravnost njegovega ravnanja. To sta: da je ravnal po uradni dolžnosti kot predsednik nadzornega sveta in da gre za resno kritiko tožnikovega ravnanja kot posledico nespoštovanja njegove dolžnosti, ki izhaja iz pravice nadzornega sveta, da lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari (2.odst. 274. čl. ZGD). Kakšne so pravice in dolžnosti nadzornega sveta, določata Odlok o organiziranju javnega podjetja A. in ZGD (v zvezi z Zakonom o gospodarskih javnih družbah). Po odloku nadzorni organ o svojih ugotovitvah poroča ustanovitelju, po ZGD pa so njegove pristojnosti sicer večje (prim. npr. 250., 256. in 274. čl.), vendar pa mu v nobenem primeru to ne daje pravice, da v svoje poročilo ali druge ukrepe, ki jih ima na voljo, vključi izjave, ki predstavljajo žaljive obdolžitve ali drugačne posege v človekovo pravico časti in dobrega imena oziroma njegove osebnostne pravice nasploh. Sporni tekst tudi ne pomeni resne kritike tožnikovega dela.
Narava omejitev zastopnika, ki se vpisuje v sodni register, se mora konkretno nanašati na njegova pooblastila v zvezi z zastopanjem, saj gre za podatek, ki je pomemben za pravni promet med subjektom vpisa in tretjimi. Omejitve, ki se nanašajo na poslovodenje oz. so instrukcijske narave za zastopnika v razmerju do subjekta vpisa se ne vpisujejo.
ZGD člen 394, 395, 456, 394, 395, 456. ZFPPod člen 27, 27.
gospodarski spor
Toženec kot bivši družbenik družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, je njen pravni naslednik, vendar je fizična oseba in ne oseba iz 481. čl. ZPP. Zato za obravnavani spor ne veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Ker je upnica zamudila zakonsko določen rok za odgovor na ugovor, je s tem nastopila domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, po kateri se šteje za resnično dolžničina navedba v ugovoru, da je upničino terjatev poravnala v celoti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delna ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravnomočno ustavilo izvršbo za plačano glavnico, zato dolžnik z ugovorom ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot mu ga daje omenjeni sklep.
Sklep o izvršbi na premičnine vroči sodišče (izvršitelj) dolžniku šele ob prvem izvršilnem dejanju - rubežu premičnin. Zato izvršitelju ne pripadajo stroški kilometrine in vročitve, ki so mu s predhodnim vročanjem nastali.
pogodbeno pravo - obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
VSL04375
SZ člen 27, 27/2, 27, 27/2.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pogodba o upravljanju
Pogodba o opravljanju ima pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom posameznih delov stanovanjske hiše. Zato je kasnejši lastnik zavezan za plačilo stroškov upravljanja po pogodbi kljub temu, da je z upravnikom ni sklenil.
Toženi ZPIZ po 170. in 172. členu ZOR v zvezi z 289. členom ZPIZ-92 odgovarja za škodo tožniku v dosojeni višini, ker ni dokazal, da je njegov strokovni delavec ob odmeri starostne pokojnine leta 1992 ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, torej tako, kot se od njega pričakuje. Ker je denarna terjatev glede na modificirani tožbeni zahtevek dosojena na temelju odškodninske odgovornosti, se izrek prvostopenjske sodbe mora še načeloma glasiti tako, da bo to iz njega jasno in določno razvidno.
Obravnava nedoločno opredeljenega tožbenega zahtevka, ki ima za posledico nejasen izrek sodbe, je bistvena kršitev pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP.
ZIZ člen 41, 41/3, 41, 41/3. ZPP člen 69, 69/3, 69/4, 69, 69/3, 69/4.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru (obrazloženega) dolžnikovega ugovora pravdni postopek vodi pred sodiščem, za katerega krajevno pristojnost sta se stranki glede konkretne terjatve dogovorili, vendar mora, če želi uspešno uveljaviti dogovorjeno krajevno pristojnost, že ob vložitvi predloga za izvršbo predložiti sodišču listino s sporazumom o pristojnosti (3. odst. 41. čl. ZIZ).
Če je bil upnik s strani sodišča pozvan, da v določenem roku dopolni svojo prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom s predložitvijo pooblastila za zastopanje, je sodišče njegovo prijavo terjatve neutemeljeno zavrglo, glede na to, da je na dan izdaje sklepa o zavrženju bilo pooblastilo sodišču predloženo in to kljub temu, da je bilo to storjeno po poteku dodeljenega roka.
prenehanje družbe - nadaljevanje izvršbe - izbris iz sodnega registra - sklep - objava sklepa
Rok za predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovornega družbenika začne teči šele z objavo izbrisa (2. odst. 394. čl. ZGD) in ne z objavo sklepa o izbrisu.
ZOR člen 42, 42/1, 344, 344/1, 42, 42/1, 344, 344/1.
odpust dolga - upnik - molk - sprejem ponudbe
Upnikova izjava o odpustu dolga mora biti jasna in nedvoumna, zato odpust dolga s konkludentnim ravnanjem (molk na dolžnikovo prošnjo), ne more biti pravno veljaven. V dvomu je molk vedno treba šteti kot odklonitev (prim. 1. odst. 42. čl. ZOR).
ZOR člen 45, 45/4, 45/5, 45/6, 126, 126/3, 45, 45/4, 45/5, 45/6, 126, 126/3.
nastanek obveznosti - predpogodba
Na podlagi 126. člena ZOR ni mogoče doseči niti izpolnitve niti razveze predpogodbe. Izpolnitev je mogoče doseči samo na podlagi 4. odst. 45. člena ZOR - po sodni poti, obveznos- ti pa ugasnejo same (ex lege), če sklenitev predpogodbe ni zahtevana v roku iz 5. odst. 45. člena ZOR. - Obveznosti iz predpogodbe ugasnejo tudi, če nastopijo okoliščine iz 6. odst. 45. člena ZOR in predpogodba potem ne veže.
Neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje delovnih in drugih obveznosti po 2. tč. 45. člena ZDDO predstavlja nadaljevano disciplinsko kršitev. S tem, ko je strojepiska v času dveh mesecev storila sedem istovrstnih kršitev (napačna izdelava popravkov odločb in napačno pisanje odločb), je mogoče z analogno uporabo inštituta nadaljevanega kaznivega dejanja njeno ravnanje opredeliti kot nadaljevano disciplinsko kršitev, zastaranje uvedbe disciplinskega postopka pa začne teči, ko delodajalec zve za zadnjo kršitev.
Če je bila tožeča stranka dolžna po pogodbi toženi stranki izdelati in dobaviti beton, namesto tega pa ga je le izdelala, za njegov prevoz pa je poskrbela tožena stranka sama, ne gre za napako izvršenega posla, ampak za neizpolnitev pogodbe.