Po določbi 1. odst. 67. člena ZIZ mora upnik na zahtevo dolžnika vrniti (le) tisto, kar je z izvršbo dobil. Dolžnik z nasprotno izvršbo tako od upnika ne more zahtevati tudi plačila zakonitih zamudnih obresti za čas od dneva, ko so bila v izvršbi odtegnjena sredstva na upnikovem računu. Materialno pravna določba 1. odst. 76. člena ZIZ obseg zahtevka izrecno omejuje na tisto, kar je upnik z izvršbo dobil.
ZGD člen 394, 394. ZDavP člen 1, 1. ZPP člen 1, 1.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - davek - izbris pravne osebe iz registra
Zgolj zato, ker se zaradi izbrisa te družbe iz sodnega registra šteje, da je družbenik družbe podal izjavo, da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, se sama narava obveznosti ni v ničemer spremenila. Spremenila se je zgolj oseba, ki je dolžna to obveznost poravnati. Ker gre torej še vedno za davčno obveznost oziroma davčno stvar (glej določbo 1. člena ZdavP), bo tožeča stranka morala svoj zahtevek uveljavljati v davčnem postopku, kot posebnem upravnem postopku (primerjaj tudi 1. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
povrnitev stroškov postopka - uspeh v pravdi - krivda
Po načelu odgovornosti za uspeh je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov pravdnega postopka upoštevati tudi delni uspeh obeh strank. Če je tožnik imel uspeh glede polovice zahtevka, mu mora toženec povrniti polovico pravdnih stroškov. Ker pa je do polovice zmagal tudi toženec, mu mora tožnik povrniti polovico njegovih stroškov. Če so stroški obeh strank enaki po višini, se medsebojno pobotajo. V tem primeru sodišče izreče sodbo, da nosi vsaka stranka svoje stroške. Če pa stroški niso enaki, naloži sodiošče pribitek stranki, katere stroški so manjši. Določba drugega odstavka 156. člena ZPP (načelo krivde) je uporabna izjemoma. Zagotovo ni uporabljiva v primeru, ko gre za stroške, nastale v ponovljenem postopku zaradi delne razveljavitve nepravilne sodbe. Tožnik ni imel nobenega (krivdnega) vpliva na izdajo delno nepravilne sodbe, zato stroški, ki so nastali kasneje v zvezi s tem, ne morejo biti separatni.
primernost - pridobitev stanovanjske pravice - odkup stanovanja
Zakonski okvir, v katerega je treba umestiti sporni življenski primer, predstavljajo določbe o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš. Izhodišče za odkup stanovanja vsebuje 117. čl. SZ. Na podlagi določila, da ima upravičeni kupec pravico do odkupa stanovanja, na katerem je imel stanovanjsko pravico, je mogoče zaključiti, da pravica do odkupa stanovanja ni bila odvisna od stanovanjskih potreb imetnika stanovanjske pravice njegovih družinskih članov. Le ta je imel pravico do odkupa stanovanja, na katerem je imel stanovanjsko pravico, pa če je bilo to primerno (5. čl. SZ) ali ne. Nasprotno pa je zakonodajalec želel upravičencem zagotoviti ustrezne stanovanjske razmere pri nakupu nadomestnih stanovanj v primerih iz 129. čl. SZ. Primernost se presoja po 5. čl. SZ. Ker je SZ predpisal dolžnost prodaje stanovanj za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji, pa zavezancem tudi v primeru dolžnosti, da upravičencem omogočijo nakup nadomestnega stanovanja, v načelu ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec. Vsako stanovanje, ki ga zaseda imetnik stanovanjske pravice, ima določeno vrednost in samo v njenem okviru je mogoče poseči v premoženjsko pravico zavezanca. Opisani pozitivnopravni okvir, glede obveznosti zavezanca, da upravičencu omogoči nakup drugega primernega stanovanja, ni prisilnega značaja. Ni ovire, da se stranke pogodbeno ne bi mogle dogovoriti za režim, ki je za imetnika stanovanjske pravice še ugodnejši od tistega v 129. čl. SZ.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe - paricijski rok
Sodišče prve stopnje bi moralo presoditi obstoj vseh predpostavk za dovoljenost izvršbe in po ugotovitvi, da rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti ni določen, ta rok določiti in odrediti izvršbo ob pogoju, da dolžnica v roku, ki ga je določilo, ne bo izpolnila svoje obveznosti.
ODZ paragraf 419. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - superficies solo cedit - priposestvovanje - dobrovernost
Ne glede na (dano ali ne) dovoljenje za gradnjo je po pravnem pravilu bivšega ODZ veljalo tim. načelo "superficies solo cedit" - načelo, po katerem je lastnik zemljišča tudi lastnik zgradbe, ki na zemljišču stoji.
Predpostavka dobrovernosti posesti, ki lahko pripelje do pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je izpolnjena, če je posestnik ves čas trajanja posesti prepričan, da je stvar, ki jo ima v posesti, njegova oziroma, če ne ve ali ni mogel vedeti, da ni njegova. Dobrovernost posesti se domneva vse do trenutka, dokler se ne dokaže nasprotno.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 18, 18/2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 288, 288/2, 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Upnik je izvršilni predlog za izterjavo denarne terjatve, ugotovljene z izvršljivo upravno odločbo, podal še v času veljavnosti starega ZUP, zato je za konkretno izvršbo s prenosom dolžnikove denarne terjatve in subsidiarno s prodajo dolžnikovih premičnin, pristojno sodišče.
Izdano gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izključuje protipravnosti posegov v posest, če posestnik ni dal soglasja v postopku za njegovo izdajo, ker ne more biti udeleženec tega postopka.
Ne glede na to, ali upnik že v samem predlogu za izvršbo predlaga več sredstev in predmetov izvršbe (začetna kumulacija) ali to stori naknadno (naknadna kumulacija), pride do atrakcije krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe za odločitev o predlogu za izvršbo.
Sodišče prve stopnje je na naroku za tretjo javno dražbo dopustilo skrčitev predmeta izvršbe na solastninski delež do 1/10 vl. št. X k.o. Y. S tem, ko je sledilo dispozitivnemu procesnemu dejanju upnice, so se spremenili tudi pogoji za prodajo na javni dražbi. V prvi vrsti velja, da vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje, ni več enaka tisti pred skrčitvijo predmeta izvršbe (23.624.813,90 SIT), ampak znaša le 1/10 ugotovljene vrednosti celotne nepremičnine, to je 4.724.962,79 SIT. Sorazmerno z znižanjem vrednosti nepremičnine, ki je predmet prodaje, se je znižala tudi višina varščine.
Iz posebne stečajne mase, ki se pridobi s prodajo nepremičnine na kateri je imel upnik ločitveno pravico se izplača le ugotovljena glavnica in natekle obresti do začetka stečajnega postopka. Obresti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka do plačila pa se izplačajo iz kasnejše razdelitvene mase.
ZOR člen 941, 941. ZOZP člen 26, 26. ZMZPP člen 30, 30. ZZavar člen 333, 333.
oškodovanec - zavarovalnica
Možnost vložitve odškodninskega zahtevka na podlagi londonskega sporazuma zoper slovensko zavarovalno združenje je uzakonjena v korist oškodovanca. Zato mu ni mogoče odreči tudi pravice do direktne tožbe zoper tujo zavarovalnico.
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru do vprašanja, ali je zavarovalna pogodba prenehala med zavarovalnim obdobjem, oprlo na določbe 913. člena ZOR, ki ureja posledice, če premija ni plačana. Navedeno določilo (kot splošna določba v poglavju ZOR o zavarovanju) dejansko ureja tudi posledice, če premija ni plačana v sklenjenem osebnem (nezgodnem) zavarovanju, kajti določbe 945. čl. ZOR o posledicah neplačane premije pri osebnem zavarovanju se izrecno nanašajo le na primer sklenjenega življenjskega zavarovanja. Določbe 913. člena ZOR pa je prvostopno sodišče, kot pravilno opozarja pritožnica, napačno uporabilo. Že sklicevanje prvostopnega sodišča na 4. odst. cit. člena, po katerem preneha zavarovalna pogodba ex lege, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti, je materialnopravno zgrešeno, saj se ta določba nanaša na permanentna (daljša od enega leta) sklenjena zavarovalna razmerja. Le v takšnem primeru je namreč nesmiselno podaljševati zavarovalno razmerje, če pa premija ni plačana niti za prvo leto.
Upnik je sodišču prve stopnje sporočil dolžnikov sedež, skladno z vpisom v sodni register; zato za posledico, predvideno v 4. odst. 108. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ, ni bilo podlage.
Javni opomin je možno izreči za lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti. Zakonska formulacija (56. čl. ZTPDR) o tem, da je javni opomin mogoče izreči za lažje kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, določene s splošnim aktom oz. kolektivno pogodbo, ne pomeni, da tega ukrepa ni mogoče izreči tudi za hujše kršitve delovnih obveznosti. Zakon takšne možnosti ni posebej izključil, obenem pa tudi ni določil, da je javni opomin mogoče izreči le za lažje kršitve. V skladu z načelom individualizacije disciplinskih sankcij je torej potrebno določbo 56. čl. ZTPDR interpretirati tako, da je tudi za hujšo kršitev delovnih obveznosti možno izreči disciplinski ukrep javnega opomina, če okoliščine posameznega primera to dopuščajo.
Kadar je odškodninski postopek pri delodajalcu pomanjkljivo izveden, je potrebno z izvedbo dokaznega postopka pred sodiščem ugotoviti, ali je delavec povzročil škodo iz hude malomarnosti in koliko le-ta znaša. Sodišče mora ugotoviti vse okoliščine in elemente morebitne odškodninske odgovornosti tožene stranke, upoštevajoč njene zadolžitve na delovnem mestu poslovodkinje, pri čemer je tožeča stranka tista, ki nosi dokazno breme glede toženkine krivde za primanjkljaj, do katerega je v obravnavanem primeru prišlo. Huda malomarnost toženke - poslovodkinje se kaže v tem, da je poslovanje s čeki in boni potekalo nepravilno, dokumentacija pa je bila dostopna vsem zaposlenim, kar je omogočalo prilaščanje sredstev tožene stranke s strani delavca, ki je bil v kazenskem postopku. Stališče delavke, da je njena odgovornost izključena, ker je do škode prišlo zaradi kaznivega dejanja delavca, ki ga je toženka sama odkrila in ga naznanila, je vprašljivo, saj že zbrana dokumentacija (tudi podatki iz kazenskega spisa) kaže na to, da je omenjeni delavec imel dostop do bonov in gotovine prav zaradi pomanjkljivosti pri poslovanju z boni in denarjem.
ZST člen 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 12, 12/1, 13, 13/3, 14. ZPPSL člen 160, 160/2, 160, 160/2.
oprostitev plačila sodne takse
Oprostitev plačila sodnih taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev priznana (14. člen citiranega zakona). Če so bili delavci v stečajnem postopku oproščeni takse za prijavo svojih terjatev, to ne pomeni, da avtomatično velja taksna oprostitev tudi v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. V tem postopku se samostojno presoja, ali je stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Ker tožnica ni predložila listin, ki jih ZST zahteva, je sodišče prve stopnje utemeljeno zarnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
razporeditev - odločanje o pravicah in obveznostih delavcev - zahteva za varstvo pravic
Delavec ne more uspešno uveljavljati sodnega varstva, ker ni pravočasno vložil ugovorov zoper sklepe o razporeditvi, katerih razveljavitev zahteva. Ker tožeča stranka ugovora ni vložila, sta sklepa postala dokončna in pravnomočna. Z vlaganjem zahtev za varstvo pravic po izteku rokov, je tožeča stranka poskušala obiti zakonske določbe o predhodnem varstvu pravic pri delodajalcu. V zahtevah za varstvo pravic namreč ni zahtevala izdaje novega sklepa o razporeditvi, ampak je zahtevala razveljavitev že dokončnih in pravnomočnih sklepov o razporeditvi.