Po 1. odstavku 129. člena ZOR lahko v primeru, če v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, druga stranka razdre pogodbo glede vseh bodočih obveznosti. Če je torej tožena stranka pogojevala nadaljnjo izdobavo blago tožeči stranki z zagotovitvijo plačila že zapadlih obveznosti in se pri tem zadovoljila s sklenitvijo asignacijskih pogodb ter zaradi sklenitve le-teh še naprej dobavljala blago tožeči stranki, si je tožeča stranka s sklenitvijo asignacijskih pogodb zagotovila terjatev na izpolnitev dogovorjene obveznosti tožene stranke - nadaljnje dobave blaga. Z realizacijo nadaljnjih dobav, ki pa jih tožeča stranka po trditvah tožene stranke ni v celoti poplačala, se je premoženje tožeče stranke celo povečalo. Vprašanje obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti obravnavanih asignacijskih pogodb in plačil tožene stranke na njihovi podlagi - oškodovanju upnikov po 1. odstavku 125. člena ZPPSL je ob povedanem očitno.
Materialnopravno zmoten je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka prevzela pravdo z dnem, ko je sodišče prejelo njeno pooblastilo odvetniku. Iz pooblastila namreč izhaja, da tožeča stranka odobrava pravdna dejanja njenega pooblaščenca od vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ta pa je bil vložen dne 17.5.1999, zato je šteti, da je pravdo prevzela z dnem vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za izvršbo - sosporništvo - krajevna pristojnost
Če je upnik predlagal za izvršbo več izvršilnih sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno po prvo navedenem sredstvu izvršbe (35.člen ZIZ). Če je z istim izvršilnim predlogom zajeto več solidarnih dolžnikov, za katere ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče za kateregakoli izmed njih po upnikovi izbiri (49.člen ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). V dani izvršbi bi bili lahko upoštevaje prvo navedeno izvršilno sredstvo pri vsakem solidarnem dolžniku krajevno pristojni za odločanje tako Okrajno sodišče v Litiji kakor tudi Okrajno sodišče v Ljubljani (po 35.členu ZIZ), vendar pa, ker je upnik izvršilni predlog podal pri litijskem sodišču, je za predmetno izvršbo proti obema solidarnima dolžnikoma krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji (po 49.členu ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).
Toženca zaradi tega, ker tožnica ni uspela s pravočasnim izvršilnim predlogom izterjati dolga od glavne dolžnice, na podlagi določbe 1012. člena ZOR kot solidarna poroka ne moreta biti prosta svoje obveznosti, saj določba takega ravnanja upnice ne sankcionira.
Solidarni porok mora dolg plačati takoj, ko zapade njegova obveznost do upnika, to pa je pri solidarnem poroštvu že trenutek zapadlosti terjatve, saj lahko upnik solidarnega poroka toži celo pred glavnim dolžnikom.
Poleg zakonskih zamudnih obresti gredo upniku v primeru dolžnikove zamude tudi tako imenovane pogodbene obresti, če sta se za njuno obligacijsko razmerje o njih dogovorila. Ni naroke, da si je tožnica zaračunala že tako imenovane procesne zamudne obresti, ki tečejo od trenutka vložitve tožbe dalje.
Pritožbeni rok je zakonski (in ne sodni) rok. Ker ga zato sodišče ne more podaljšati, ni pravočasna tudi tista pritožba, ki je vložena po izteku z zakonom določenega pritožbenega roka, a pred iztekom tistega, ki ga je v pravnem pouku nepravilno zapisalo sodišče prve stopnje. Neugodne posledice napačne navedbe dolžine pritožbenega roka v pravnem pouku je mogoče sanirati le z vrnitvijo v prejšnje stanje.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka - sodišče - umik tožbe
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek, kar je imelo za posledico prekinitev postopka s tem dnem po samem zakonu. Sodišče v času prekinitve postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Zgolj dejstvo, da je kljub navedenim določilom v času prekinitve postopka izdalo izpraznitveni nalog, pa še ne pomeni, da tožena stranka ne more kadarkoli v času prekinitve postopka prevzeti postopek, kar lahko stori s kakršnokoli vlogo v tem postopku. Prva taka vloga tožene stranke je bil ugovor zoper izdani izpraznitveni nalog, zato je sodišče to vlogo utemeljeno štelo kot toženčev prevzem postopka. Z dnem vložitve ugovora pa se je nadaljeval tudi po samem zakonu prekinjen pravdni postopek, zato za tak ugovor ne velja določba 3. odstavka 207. člena ZPP, ko ugovor ne bi imel nasproti tožeči stranki nobenega pravnega učinka.
Samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ni vpisan v sodni register, je treba vročiti sklep o izvršbi osebno na naslovu njegovega stanovanja (prim. 5. odst. 142. čl. ZPP).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine
obseg poškodb: pretres možganov, razpočna rana na vratu, odrgnine na čelu, zlom koželjnice ter poškodbo 11., 21., 41. in 33. zoba z odluščanjem sklenine;višina odškodnine za telesne bolečine : 800.000,00 SIT; za strah: 300.000,00 SIT; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti: 1.600.000,00 SIT; za skaženost: tožbeni zahtevek zavrnjen.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL04211
ZPP člen 481, 482/1. ZS člen 105, 105/2, 105/2-3. ZGD člen 88, 89, 91, 94. ZDSS člen 4, 4-2.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - specializirano sodišče - sodišča splošne pristojnosti - odškodninski spor - kršitev družbene pogodbe
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da je treba v tem postopku uporabiti pravila postopka o gospodarskih sporih po 1. točki 1. odst. 482. člena ZPP, zaradi česar je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti po 3. točki II. 105. člena Zakona o sodiščih, kar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Dosedanja tožbena podlaga kaže na potrebno uporabo prava gospodarskih družb, saj tožnica s tožbo uveljavlja tako odškodnino zaradi kršitve določb družbene pogodbe o vodenju družbe (primerjaj 86., II. odst. 88., 89. in 94. člen ZGD, kakor tudi zahteva, da se tožencu prepove zastopanje (smiselno 91. člen ZGD) ter uveljavlja odškodnino zaradi sklepanja škodljivih pogodb v zvezi s toženčevim upravljanjem družbe.
Do ločenega poplačila svoje terjatve ima pravico samo tisti ločitveni upnik, ki je terjatev in ločitveno pravico prijavil v stečajnem postopku, v dvomesečnem prekluzivnem roku. Če hipotekarni upnik v prekluzivnem roku v stečajnem postopku ne prijavi terjatve in ločitvene pravice (hipoteke), preneha terjatev, s tem pa tudi zastavna pravica na nepremičnini.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 827, 830, 832, 833, 835, 827, 830, 832, 833, 835.
špediterska pogodba - stroški
Stojnina pa ni del prevoznih stroškov (ki jih sicer špediter poravna prevozniku v svojem imenu a na račun svojega naročitelja - prim. 827. čl. ZOR), pač pa škoda, ki jo s plačilom stojnine utrpi prevoznik, bremeni pa tistega, ki je zanjo, torej za zastoj v prevozu, odgovoren (o tem se je sodna praksa že večkrat izrekla). Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala pravnorelevantnih dejstev za odškodninsko odgovornost tožene stranke glede prevoznikovih izdatkov za stojnino, saj ni navajala, da bi glede oprave carinskih dejanj slednja dala napačna navodila (prim. 835. čl. v zvezi s 1. odst. 833. čl. ZOR) oziroma, da je sama storila vse v skladu s koristmi naročitelja in s svojo profesionalno skrbnostjo.
Pravno zmotno je sklicevanje pritožnice na določbo 2. odst. 324. čl. ZOR. Ta namreč ureja vprašanje dolžniške zamude, kadar rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni določen. Dolžnik v takšnem primeru pride v zamudo in trpi zamudne posledice (pri denarni terjatvi torej zamudne obresti) šele z opominom, kar pa ne vpliva na upnikovo pravico do terjatve, ki je nastala takoj po sklenitvi asignacijske pogodbe, v katerih izpolnitveni rok denarne obveznosti tožene stranke ni bil določen. Z vložitvijo tožbe po izteku zastaralnega roka tožeča stranka zastaranja ni pretrgala. Za pretrganje zastaranja pa tudi ni zadostovalo, da je z bremepisom z dne 2.11.1995 od tožene stranke zahtevala izpolnitev pogodbene obveznosti.