Četudi so se od izdaje odločbe o določitvi preživnine spremenile, ostane višina te enaka, če so se okoliščine spreminjale usklajeno tako, da je sorazmerje med dejavniki po 79. čl. ZZZDR ostalo enako.
Kadar je potrebno vrniti z odločbo, izdano na podlagi sodbe, zaplenjeno premoženje, se uporabi prvi odstavek 145. člena ZIKS. Omenjeno določbo citiranega člena je potrebno razlagati tako, da se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu, če je ta (še) živ, če pa je umrl, se premoženje vrne dedičem.
ZPP (1977) člen 332, 332/4, 332, 332/4. ZPP člen 318, 318/3, 499, 499/2, 318, 318/3, 499, 499/2.
poprava tožbe - zavrnitev zahteve - ZPP
Ker je bila tožba v obravnavani zadevi tožencu vročena pred uveljavitvijo novega ZPP, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 318. člena ZPP, ampak določbe 332. člena ZPP/77 (drugi odstavek 499. člena ZPP). Dejstvo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, zato v obravnavani zadevi ni moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oz. z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Ker je imela tožena stranka v pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti podlago za "porušitev ... mejnega zidu dovozne rampe", očitano dejanje ni samovoljno in protipravno, ter ne predstavlja motenja posesti.
materialno pravo - dokazna ocena - načelo kontradiktornosti
Sodišče vodi postopek, kar obenem pomeni tudi to, da poda tako materialnopravno kot pravno-pravo diagnozo. Iz tega razloga je načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku omiljeno z institutom materialnega procesnega vodstva.
Pooblaščenka ni izkazala, da naj bi bila s pooblastilom v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pooblaščena za zastopanje dolžnika do pravnomočnosti izvršilnega postopka, niti obsega zatrjevanega pooblastila.
ZPPSL člen 14, 14/2, 15, 14, 14/2, 15. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravno sredstvo
V obravnavanem primeru je pritožnik vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je stečajni senat sodišča prve stopnje odločil o njegovem ugovoru zoper odredbo. Po določbi 2. odst. 14. čl. ZPPSL pa zoper takšen sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je sicer izpodbajni sklep opremilo tudi s pravnim poukom o dovoljenosti pravnega sredstva, vendar pa nepravilen pravni pouk ne more spremeniti objektivnega prava.
Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sklepa, imajo pravni interes za pritožbo ali drugo pravno sredstvo samo zoper ta zavezujoči del tj. zoper izrek sklepa. Pritožba zoper obrazložitev ni dovoljena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Upnik je predlogu za izvršbo priložil le fotokopijo sodbe, za katero trdi, da v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov. Prav tako na predloženi listini ni potrdila o izvršljivosti. Predlogu za izvršbo priložena listina ne ustreza zahtevi iz 1. odst. 42. člena ZIZ, zato sodišče prve stopnje na podlagi tako oblikovno in vsebinsko pomanjkljive listine predlagane izvršbe ne bi smelo dovoliti.
V predlogu za izvršbo je kot dolžnik označena fizična oseba, in sicer samostojni podjetnik M.N. z obratovalnico "Ž.L.". Na verodostojnih listinah je dolžnik označen sicer nepopolno - le z navedbo obratovalnice, vendar pa je bil M.N. kot samostojnemu podjetniku sklep o izvršbi tudi vročen.
Identiteta tožbenega zahtevka je podana, če gre za iste stranke in identičen tožbeni predlog. To ne pomeni zgolj tega, da se predlog enako glasi, marveč da izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
Sodišče ob razdružitvi skupnega premoženja izbere tak način delitve, ki se ob primeroma navedenih merilih v 122. in 123. čl. ZNP najbolj prilega vsem okoliščinam primera.
Za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje niti ZIZ niti ZNVP ne predpisujeta izključne krajevne pristojnosti. Zato se sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP (po kateri se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno), ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
ZOdv člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4.
trajno presežni delavec - ocenjevanje delavcev - komisija
Ker pravilnik tožene stranke ni predvideval obveznega skupnega posvetovanja oziroma glasovanja komisije, ki je ocenjevala delovno uspešnost delavcev v postopku ugotavljanja trajnih presežkov, je ocenjevalni postopek potekal zakonito, če je delavce najprej ocenil njihov neposredno nadrejeni delavec (predsednik komisije), ki je podpisal ocenjevalni list, nato pa so ocenjevalne liste podpisali tudi ostali člani komisije, ki so se s predlogom nadrejenega strinjali.
1. Če je imetnica tekočega računa preklic odjave čekov podpisala po pomoti (želeč le odjaviti čeke), ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja, in mora nositi posledice takšnega ravnanja. Od banke oz. njenih uslužbencev, čeprav morajo ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ni mogoče pričakovati, da se bodo seznanjali z razlogi za preklic prijave čekov in preverjali, ali izpolnjeni obrazec ustreza volji imetnika tekočega računa. 2. S tem ko je toženka izdala ček, v katerem je pustila rubriko, v katero bi morala zapisati remitenta, neizpolnjeno, je pristala na to, da bo oseba, ki ji je ček izročila, le-tega prenesla nekomu tretjemu. V skladu z določbo tretjega odstavka 5. člena ZČ velja ček brez navedbe osebe, kateri naj se plača (remitenta), za ček na prinosnika. 3. Glede na določbo 1. odstavka 14. člena ZST oprostitev plačila sodnih taks po nastanku taksne obveznosti (oz. za nazaj) ni možna. Če toženka dejansko ni vedela, da vložitev pritožbe zoper sodbo, povzroči nastanek taksne obveznosti, takšne nevednosti ni mogoče razlagati v njeno korist, saj se šteje, da vsi subjekti poznajo pravna pravila. Kakor hitro bi namreč dopustili, da se vsak uspešno sklicuje na nepoznavanje prava, bi s tem onemogočili vsako delovanje pravnega sistema.
Starši imajo dolžnost preživljati otroke na način, da za pridobitev preživninskih sredstev storijo vse, kar je v njihovi moči. To načelo pride v poštev toliko bolj, če gre za preživljanje mladoletnega otroka.
Zmotno je stališče pritožnika, da v postopku zavarovanja ne prihajajo v poštev določbe ZPP, ki se nanašajo na (negativno) procesno predpostavko pravnomočno razsojene stvari. Ni pomembno, da omenjene okoliščine v predlogu v zadevi XII Pg 32/2001 niso bile zatrjevane (do upnikove replike na dolžnikov odgovor na pritožbo) in da sodišče nanje zato tudi ni moglo opreti svoje odločitve. Pravnomočnost namreč zajema vsa dejstva, ki v pravnem in dejanskem pogledu opredeljujejo historični dogodek, na katerem temelji zahtevek za pravno varstvo.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/2, 337, 337/1, 169, 169/2, 337, 337/1.
zavrnitev predloga - razlog - predložitev listine - pritožbena novota
V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev tožnica sicer zatrjuje, da prejema zgolj 40.000,00 SIT pokojnine in da ji napovedi za odmero dohodnine sploh ni bilo treba vložiti. Vendar ker ne zatrjuje, da teh novot brez svoje krivde ni mogla navesti že pred izdajo izpodbijanega sklepa, jih v pritožbi ne more več uveljavljati. Enako velja glede pritožbi priloženih listin, ki potrjujejo te njene nove navedbe (in ki bi jih morala predložiti že s predlogom za taksno oprostitev).
ZPP (1977) člen 373, 373-4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 66, 66-1, 67, 67/1.
disciplinski postopek - mnenje sindikata
Dolžnost delodajalca zahtevati mnenje sindikata o ugovoru delavca zoper sklep disciplinske komisije prve stopnje se nanaša le na sindikat, organiziran v podjetju. Tožena stranka s tem, ko o ugovoru tožnika ni obvestila sindikata in od njega zahtevala mnenja, ni kršila določb disciplinskega postopka. Sindikata pri toženi stranki v času disciplinskega postopka zoper tožnika še ni bilo, od sindikata izven podjetja, katerega član je bil tožnik, pa delodajalec mnenja ni bil dolžan zahtevati.
Za obveznosti nekdanjih sekretariatov za obrambo pri takratnih občinah odgovarja zakoniti pravni naslednik teh organov, to je Republika Slovenija, ne pa tudi občine, ki so nastale po uveljavitvi Zakona o lokalni samoupravi.