29. člen Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93 - 39/99) določa, da se štipendije izplačujejo za celo šolsko leto, razen v zaključnem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačujejo. V času trajanja absolventskega staža se izplačujejo štipendije do diplome, vendar ne dalj kot eno leto. Dejstvo, da je tožnik kot absolvent na Višji upravni šoli že prejemal štipendijo v absolventskem stažu, ne izključuje njegove pravice, da kot absolvent druge fakultete ponovno prejema štipendijo v času absolventskega staža.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZPIZ-92 člen 30, 30/1, 153.
telesna okvara - poškodba pri delu
Ker je na podlagi mnenja sodne izvedenke ugotovljeno, da je pri tožnici - zavarovanki podana 40 % telesna okvara, ki je izključna posledica poškodbe pri delu (poškodba s kropom, zaradi katere so nastale pozne posledice opekline - okvare venske cirkulacije in kronične razjede z vnetji), je zavarovanka upravičena do invalidnine po 153. členu ZPIZ-92.
Če delodajalec ne izvrši pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno, da ima delavec pravico do izlačila zapadlih zneskov plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1.6.1992 pa do 22.4.1993, pomeni to samovoljno ravnanje, zato so tudi podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero se toženi stranki prepoveduje odtujitev in obremenitev lastnih nepremičnin. Za samovoljo gre namreč tedaj, če si nekdo sam vzame pravico, za katero misli, da mu gre oz., če gre za očitno protipravno in nezakonito ravnanje oz., če gre za grobo kršitev predpisov, ni pa že vsaka nezakonita odločitev tudi že samovolja. Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe, iz katere pravzaprav izhaja tudi utemeljenost zahtevka v tem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik predlaga izdajo začasne odredbe, pomeni samovoljno ravnanje, pa čeprav ima upnik na podlagi izvršilnega naslova pravico predlagati prisilno izvršbo po zakonu o izvršbi in zavarovanju.
ZST člen 13, 13. ZDR člen 4, 4/2, 112. ZTPDR člen 59, 59/2, 59, 59/2. SKPG člen 21.
delodajalec - pooblastila
Pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi se pooblastilo za odločanje o disciplinski odgovornosti delavcev ne more prenesti na poslovodnega delavca. Taka izjema je predvidena le za delodajalce, ki imajo zaposlenih manj kot 50 delavcev. Ker bi morala o disciplinski odgovornosti delavca odločati disciplinska komisija, saj je bilo v času odločanja pri toženi stranki zaposlenih več kot 50 delavcev, odločal pa je direktor tožene stranke, je sklep o disciplinski odgovornosti delavca nezakonit.
Če tožnik, ki je imel sklenjeno individualno pogodbo o delovnem razmerju, po kateri je bila plača določena iz fiksnega in variabilnega dela (stimulativni del), ni ugovarjal zoper nižjo plačo, ker mu delodajalec zaradi nedoseganja razvojnih ciljev ni izplačal stimulativnega dela, ni upravičen kasneje zahtevati plače do polnega zneska, ki bi mu šla na podlagi sklenjene individualne pogodbe.
Delavcu, kateremu je dolžan delodajalec povrniti odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nadomestilo plače, davki, prispevki, regres, jubilejne nagrade), ne pripada tudi odškodnina za neizkoriščen letni dopust, če mu je bilo dosojeno nadomestilo plače za vse delovne dni v koledarskem letu.
ZODPM člen 2, 12, 22, 26, 27, 2, 12, 22, 26, 27. ZPP člen 353, 353.
razporeditev - sklep
Predpisi o delovnih razmerjih ne določajo, da je v primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto potrebno naprej odpraviti ali razveljaviti sklep ali odločbo o predhodni razporeditvi in šele nato delavcu izdati drugega o novi razporeditvi. Delavci se med trajanjem delovnega razmerja razporejajo na drugo delovno mesto z novim sklepom ali odločbo in ko postane ta dokončna, prejšnja ne velja več.
Ker toženec, kot lastnik in edini družbenik, ni poskrbel za dokapitalizacijo d.o.o. v smislu določb ZGD, in je bila d.o.o. iz tega razloga likvidirana (izbrisana), so bili podani pogoji iz 6. odst. 580. člena ZGD za osebno odgovornost toženca za vtoževane terjatve do d.o.o., pri kateri je bila tožnica v letih 1994 in 1995 v delovnem razmerju.
Zakon o zaposlovanju tujcev ne določa, da mora za delavca, ki je tuj državljan, za delovno dovoljenje zaprositi delodajalec in tako tožena stranka ni bila dolžna skrbeti za to, da bi imel tožnik delovno razmerje podaljšano. Ker tožnik - tujec brez delovnega razmerja ne more biti zaposlen v slovenskem podjetju s sedežem v Sloveniji, mu je že po samem zakonu o zaposlovanju tujcev prenehalo delovno razmerje. Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS št. 33/92) ne določa, da tujcu v času bolniškega staleža zaradi poteka delovnega dovoljenja ne more prenehati delovno razmerje.
delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme
Veljavna zakonodaja ne omejuje oz. ne prepoveduje sklepanja večkratnega zaporednega delovnega razmerja za določen čas z istim delavcem, ob upoštevanju pogojev iz 17. člena ZDR. Ker tožnica v dokaznem postopku ni zatrjevala, da ni šlo za začasno povečan obseg dela in ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je začasno povečan obseg dela sploh sporen, in ker je bila po navedbah tožene stranke ta pogodba sklenjena ravno zaradi začasno povečanega obsega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnici ni uspelo dokazati nezakonitosti sporne pogodbe o zaposlitvi, zato je utemeljeno zavrnilo njen zahtevek za priznanje tranformacije delovnega razmerja.
Toženci v motenjski pravdi niso enotni sosoporniki. Če kateri od njih ne vložijo odgovora na tožbo, sodišče zanje lahko izda zamudni sklep, saj odgovor na tožbo, ki so ga vložili preostali toženci, prvo navedenim ne koristi.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 35, 59, 59/2, 91.
delavec - stroški
Organizacija delovnega časa umetniških delavcev ne zahteva njihove vsakodnevne prisotnosti pri toženi stranki, ob upoštevanju Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94 in 39/98), po katerem je delovni čas teh delavcev sestavljen iz dejanskega delovnega časa in časa za osebno pripravo, med katerim je delavec doma, je tožnik upravičen do povračila stroškov prehrane za vse dneve, ko je bil na delu tako v smislu dejanskega delovnega časa, kot v smislu časa za osebno pripravo.
odpravnina - trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Delavec ni upravičen do odpravnine, ki bi mu šla kot trajno presežnemu delavcu, če mu je delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja dejansko (z uvrstitvijo na seznam delavcev, ki po pogodbi o prevzemu delavcev preidejo k drugemu delodajalcu) zagotovil zaposlitev pri drugem delodajalcu, do takšne zaposlitve pa ni prišlo zaradi ravnanja delavca.
Prenos posesti nepremičnin, zlasti stanovanj in poslovnih prostorov, se običajno opravi z izročitvijo ključev - sredstvom izvrševanja dejanske oblasti na stvari. S tem dejanjem je prišla tožeča stranka v položaj, ko poslovni prostor neposredno dejansko kontrolira, ga ima torej v dejanski oblasti.
ZZOD člen 2, 5. ZIZ člen 270, 270. ZFPPod člen 15, 15/2, 15/2-1, 15, 15/2, 15/2-1.
začasna odredba - račun - delodajalec - plača
Ker je izkazana prezadolženost tožene stranke, terjatev za plačilo neizplačanih plač v znesku 673.785,21 SIT pa je verjetno izkazana, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, po kateri mora organizacija za plačilni promet odreči toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu, izplačilo navedenega zneska z žiro računa tožene stranke. Prezadolženost oz. nelikvidnost podjetja, ko je mogoče v skladu z določbo 15. člena ZFPPod opravljati le posle, ki so nujni za tekoče poslovanje podjetja, pomeni, da je delodajalec dolžan v obdobju prezadolženosti oz. nelikvidnosti izplačevati le nižje plače, upoštevajoč celoten znižan obseg sredstev za zajamčene plače, najmanj pa minimalno plačo, vendar je delavec upravičen od delodajalca zahtevati razliko do plače, kot bi mu pripadala v skladu s kolektivnimi pogodbami in pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 36d, 36e, 36d/3, 36d, 36e, 36d/3. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid III. kategorije
Delavec, invalid III. kategorije invalidnosti, je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca, vendar mu kot trajno presežnemu delavcu ne more prenehati delovno razmerje. Zato lahko delodajalec trajno presežnemu delavcu - invalidu odredi čakanje na delo, dokler se mu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, v skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR, s pravico do nadomestila plače v višini denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti.
odgovornost za zapustnikove dolgove - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Obseg odgovornosti dediča se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki ga je to imelo v času zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe, nastale v vrednosti predmeta premoženja, nimajo vpliva na velikost in obseg odgovornosti.
Oddaja terase v najem ni posel rednega upravljanja kot to meni pritožba, temveč posel, ki okvir rednega upravljanja presega (četrti odstavek 15. člena ZTLR). Za tak posel je torej potrebno soglasje vseh solastnikov.
Po določbi 569. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora zakupodajalec izročiti zakupniku zakupljeno stvar v dobrem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami. Stvar je v dobrem stanju, če je v stanju, ki ga določa pogodba, če ni pogodbe, pa v stanju, da lahko rabi namenu, za katerega je pogodba sklenjena. Ker sta stranki že v zakupni pogodbi dogovorili, da je stružnica brez določenih delov, je šteti, da je bila stružnica v dobrem stanju.
ZOR člen 18, 18/2, 620, 759, 759/1, 18, 18/2, 620, 759, 759/1. SZ člen 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2, 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2.
pogodba o naročilu - razmerje - potrebni stroški - stroški - upravnik
Upravnik, ki je svojem imenu in za račun etažnih lastnikov sklenil pogodbo o obnovi fasade večstanovanjske hiše, je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi s sklenjenimi pogodbami (1. odst. 759. čl. ZOR).