Oddaja terase v najem ni posel rednega upravljanja kot to meni pritožba, temveč posel, ki okvir rednega upravljanja presega (četrti odstavek 15. člena ZTLR). Za tak posel je torej potrebno soglasje vseh solastnikov.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala. Arbitražni dogovor velja le za stranki oz. stranke pogodbe o arbitraži. V obravnavani zadevi predstavlja takšno pogodbo določilo 9. člena pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je sklenila tožeča stranka z enajstimi stanovalci, med katerimi toženka ni navedena. zato ni mogoče šteti, da bi pogodba o arbitraži zanjo veljala.
Dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili sami v času pred narokom pred sodiščem, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je ob času odločanja postal sporen. V takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
odgovornost za zapustnikove dolgove - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Obseg odgovornosti dediča se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki ga je to imelo v času zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe, nastale v vrednosti predmeta premoženja, nimajo vpliva na velikost in obseg odgovornosti.
začasna odredba - zavarovanje - denacionalizacija - vrnitev v naravi
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.
ZZZDR člen 123, 123. ZIZ člen 55, 55/1, 55/2, 55, 55/1, 55/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - izvršilni naslov
Po uradni dolžnosti je treba paziti na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1.odstavka 55.člena ZIZ. Če se otrok po polnoletnosti redno ne šola, izvršilni naslov ugasne.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje razlika med posojenim zneskom in zneskom, ki ga mora toženec vrniti (3.545,00 DEM), ne gre zgolj in samo na račun obresti, ampak so v tej razliki zajeti tako obe premiji za življensko in dodatno nezgodno zavarovanje kot tudi obresti. V znesku 196,00 DEM predstavljajo obresti znesek 39,99 DEM (kar pomeni, da obresti skupaj znašajo 2.399,40 DEM), iz česar izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te obresti niso oderuške.
ZS člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 6, 6/1, 104, 104/1, 104/2, 108, 6, 6/1, 104, 104/1, 104/2, 108.
jezik v postopku - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - prevajanje - uporaba jezika
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku. Zato so dolžne stranke in drugi udeleženci vložiti vloge v slovenskem jeziku. Če tako ne ravnajo, sodišče postopa po določbah 108. člena ZPP in naloži stranki, da vlogo v roku popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, sicer jo v nasprotnem primeru sodišče zavrže.
Pri kaznivem dejanju pranja denarja po določbi 252. člena KZ/94 organizirane trgovine z mamili kot predhodno kaznivo dejanje ne predstavljajo le ravnanja iz II. odstavka 196. člena KZ, ampak tudi ravnanja, ki jih opredeljuje I. odstavek 196. člena KZ. Tudi pri ravnanjih, ki v objektivnem smislu pomenijo znake kaznivega dejanja po I. odstavku 196. člena KZ, pa je potrebno pri presoji, ali gre za organizirano trgovino z mamili, upoštevati kriterij, da posamična dejanja sodijo v okvir širše dejavnosti in trgovanja z mamili na organiziran način. Predhodno kaznivo dejanje mora biti takšno, da so iz njega razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da je storilec pral denar, ki iz tega dejanja izvira. Le posest denarja pri storilcu, za katero pa ni ugotovljeno, da je predhodno dejanje storjeno tako, da iz njega izvira prav ta umazan denar, ki ga storilec poseduje, pa ni dovolj za sklep o izvoru denarja iz predhodnega kaznivega dejanja.
Jasno je, da okopani del vinograda ne more biti hkrati še del kolovozne poti oziroma obratno. Hkratni obliki uporabe tega dela nepremičnine se torej izključujeta. Tisti, ki s svojim dejanjem skuša vsiliti od dosedanjega načina uporabe drugačen način, moti dosedanjo dejanskost oblasti nad stvarjo. Posestno varstvo ima tisti, ki dokaže, da je v taknem ekonomskem razmerju do stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Med pravdnima strankama niti ni bilo sporno, da je obravnavani del nepremičnine del okopanega tožničinega vinograda. Po tem delu je bilo voženo, zato je bila tožnica motena v svoji posesti.
Razlog za kratkost roka za posestno varstvo je v sumarnosti in poudarjeni hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti, saj gre v teh sporih le za začasno in provizorno varstvo, katerega namen je le v zaščiti kontinuiranega izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. Zamuda posestnega varstva pa ne vpliva na uveljavljanje pravice do posesti.
ZPP člen 214, 214/2, 214, 214/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 54.
neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
Izvršiteljevo poročilo o neuspelem rubežu je nepopolno, saj ne vsebuje imen pri rubežu navzočih udeleženih oseb (upničinih in dolžnikovih zakonitih zastopnikov oz. pooblaščencev), niti podpisa dolžnika (prim. 54. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Izvršiteljevo poročilo naj bi sicer nekdo v imenu upnice podpisal, vendar pa iz njega ni razvidno, ali je bila ta oseba pri rubežu navzoča v imenu upnice ter, ali je izjavo o nameravanem predlogu za ustavitev izvršbe res podala (v skladu s pooblastilom upnice).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
izvršilni stroški - predujem
Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj je odmerilo dodatni predujem. Ker tega ni storilo, njegovega sklepa ni mogoče preizkusiti.
Upnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj je v vlogi z dne 13.6.2001 sam predlagal odločitev, kakršno je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu z dne 25.1.2001.
ZPP člen 140/1, 141/1, 142, 142/3, 140/1, 141/1, 142, 142/3.
osebna vročitev
Tožbo je potrebno toženi stranki vročiti osebno. Vročevalec ne ravna v skladu z določbo 3. odst. 142. čl. ZPP, če pisno obvestilo vrže kar v nabiralnik.