Med strankama je bila sklenjena pogodba o tem, da se poslovni prostori določen čas uporabljajo brezplačno, zato je bil zahtevek za plačilo najemnine - uporabnin zavrnjen.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPPPAI člen 3, 3/3, 7, 7/1, 3, 3/3, 7, 7/1.
odpravnina ob upokojitvi
Tožnik ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, čeprav je sredstva za dokup njegove delovne dobe, skladno z ZPPPAI, financirala RS in ne tožena stranka (delodajalec).
O tožbenem zahtevku tožeče stranke je zaradi obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/03257 z dne 29.10.1999, odločilo pravdno sodišče s sodbo in sklepom opr. št. ... z dne ... Zato je po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (ZST) tožeča stranka kot tožnik v pravdnem postopku dolžna plačati tudi sodno takso za citirano sodbo in sklep.
Tožnici - delavki v zavodu za duševno bolne je mogoče očitati nezavestno malomarnost, če nevarnega razkužila ni ustrezno spravila, tako da ne bi bilo dostopno varovanki zavoda, ki je nevarno stvar zaužila in zaradi tega umrla, saj bi se tožnica mogla in morala zavedati, da se to lahko zgodi. Pritožbeni organ v disciplinskem postopku lahko isti opis hujše kršitve delovnih obveznosti opredeli z drugo (milejšo) kvalifikacijo kršitve.
Obstoj verodostojne listine kot posebnega dokaznega sredstva in s tem podlage za dovolitev izvršbe, je predpostavka materialnega prava. Če upnik verodostojne listine ni predložil, posebnega izvršilnega postopka ni mogoče izvesti. Zato je treba predlog za izvršbo zavrniti.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 144, 111, 111/1, 111/4, 144.
stroški pravdnega postopka - izvršba - stečaj
Ne glede na to, da je navedena sodba postala pravnomočna in izvršljiva šele 13.2.1999, pa so upniku pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka. Te stroške bi moral upnik prijaviti kot svojo terjatev v stečajnem postopku. Če dotlej že pred začetkom stečajnega postopka izdana sodba še ni bila pravnomočna in izvršljiva, to lahko pomeni le, da upnik do začetka stečajnega postopka glede teh stroškov še ni imel veljavnega izvršilnega naslova, kar je lahko vplivalo le na njegov procesni položaj v primeru prerekanja prijavljene terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 144. člen ZPPSL). Kot stroške stečajnega postopka pa je mogoče šteti tiste pravdne stroške, ki so upniku nastali zaradi neutemeljenega prerekanja terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 145. člena ZPPSL). V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bila sodba (na podlagi katere izterjuje upnik pravdne stroške) izdana še pred začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika, le učinki pravnomočnosti in izvršljivosti so nastopili že v teku stečajnega postopka. Iz povedanega izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče pri presoji dopustnosti izvršbe moralo uporabiti 1. odstavek 111. člena ZPPSL.
Ker v konkretni zadevi toženo stranko zastopa pooblaščenec, se pritožbeni rok šteje od vročitve pisanja pooblaščencu. Tožena stranka je pritožbo poslala po poteku tako štetega pritožbenega roka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
aktivna legitimacija - prehod terjatve ali obveznosti
Če lahko kot izvršilni upnik nastopa pravni naslednik, ki je z javno ali po zakonu overjeno listino ali pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku dokazal, da je bila terjatev nanj prenesena, je mogoče šteti, da je prenos terjatve dokazan tudi takrat, kadar je ta prešla na pravnega naslednika po samem zakonu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in sicer tako v objektivnem smislu oz. glede vsebine in obsega v njem ugotovljene terjatve, kot tudi v subjektivnem smislu oz. glede oseb, na katere se nanaša izvršilni naslov. Zaradi te subjektivne vezanosti je zakonodajalec v že navedenem 22. členu ZIP tudi določil izjemo, s tem ko je dal možnost predlaganja izvršbe, ob izkazanosti zakonsko določenih pogojev, tudi pravnemu nasledniku tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik.
Kršitev določb 286. čl. ZPP je praktično nesankcionirana. V primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi te postopkovne kršitve bi namreč prepozen dokazni predlog pač "oživel" na prvem naroku za glavno obravnavo. O telesnih bolečinah kot obliki negmotne škode lahko govorimo le, če so tako intenzivne ali tako dolgotrajne, da za oškodovanca predstavljajo resno motnjo duševnega ravnovesja. Če bolečine niso prestopile tega praga, ne gre za pravno priznano obliko škode.
Trditve, da sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ker naj bi bilo pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti, toženec v prvostopnem postopku ni postavil, zato ta okoliščina tudi ni mogla biti del dejanske podlage odločitve sodišča prve stopnje. Prvič jo postavi šele v pritožbi, kar pa ni dopustno, saj določilo 337. člena ZPP izključuje pritožbene novote oziroma jih izjemoma dopušča (v primeru če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave), vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tak izjemen primer.
Pravila Zakona o zastaranju terjatev oz. Zakona o obligacijskih razmerjih, da se sodišče ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti, veljajo za terjatve, nastale iz obligacijskih razmerij, ne morejo pa se uporabiti za javnopravne obveznosti. Terjatve iz obligacijskih razmerij namreč ne ugasnejo po poteku zastaralnega roka, medtem ko pri javnopravnih obveznostih ugasne samo pravica do plačila. Zato po poteku zastaralnega roka od davčnega zavezanca ni več mogoče zahtevati plačila, ne glede na to, ali se sklicuje na zastaranje ali ne.
odškodnina za negmotno škodo - bodoča škoda - nova škoda - zastaranje - pretrganje zastaranja
Odškodninski zahtevek za bodočo škodo, katere nastanek je bil za tožnika gotov, ko mu je bil znan obseg pretrpljene škode, zastara v istem roku kot zahtevek za pretrpljeno škodo.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.