Sodišče ni moglo upoštevati navedb tožnice, da sta dve od njenih sodelavk neutemeljeno zadržali delo, ker tožnica ni navedla, za kateri delavki gre, niti predlagala izvedbe dokazov za potrditev teh navedb.
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
Tožnici - delavki v zavodu za duševno bolne je mogoče očitati nezavestno malomarnost, če nevarnega razkužila ni ustrezno spravila, tako da ne bi bilo dostopno varovanki zavoda, ki je nevarno stvar zaužila in zaradi tega umrla, saj bi se tožnica mogla in morala zavedati, da se to lahko zgodi. Pritožbeni organ v disciplinskem postopku lahko isti opis hujše kršitve delovnih obveznosti opredeli z drugo (milejšo) kvalifikacijo kršitve.
ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/3, 59, 59/3, 64, 64/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
tožba
Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7. ZPP člen 163, 163/3, 325, 163, 163/3, 325.
izvršilni stroški - pravočasnost
Po 3. odstavku 163. člena ZPP mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povračilo stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Vendar pa je uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku le subsidiarna, kadar ZIZ ne določa drugače. Drugače kot ZPP pa ZIZ določa rok, v katerem je mogoče zahtevati povrnitev stroškov postopka. Te je mogoče zahtevati po 7. odstavku 38. člena ZIZ vse do poplačila (oziroma do dosege dejanj), torej vse do konca izvršilnega postopka. Tudi zato je upnikovo vlogo, poimenovano "dopolnilni predlog upnika k predlogu za izdajo začasne odredbe" potrebno po vsebini šteti kot naknadno pravočasno zahtevo za odmero njegovih doslej nastalih izvršilnih stroškov.
Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.
V okviru pravdnega postopka, ki je že v teku, je možno izdati le takšno začasno odredbo, s katero se zavaruje terjatev tožnika, ki je predmet tožbenega zahtevka.
aktivna legitimacija - prehod terjatve ali obveznosti
Če lahko kot izvršilni upnik nastopa pravni naslednik, ki je z javno ali po zakonu overjeno listino ali pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku dokazal, da je bila terjatev nanj prenesena, je mogoče šteti, da je prenos terjatve dokazan tudi takrat, kadar je ta prešla na pravnega naslednika po samem zakonu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in sicer tako v objektivnem smislu oz. glede vsebine in obsega v njem ugotovljene terjatve, kot tudi v subjektivnem smislu oz. glede oseb, na katere se nanaša izvršilni naslov. Zaradi te subjektivne vezanosti je zakonodajalec v že navedenem 22. členu ZIP tudi določil izjemo, s tem ko je dal možnost predlaganja izvršbe, ob izkazanosti zakonsko določenih pogojev, tudi pravnemu nasledniku tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik.
Ker v konkretni zadevi toženo stranko zastopa pooblaščenec, se pritožbeni rok šteje od vročitve pisanja pooblaščencu. Tožena stranka je pritožbo poslala po poteku tako štetega pritožbenega roka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno.
Ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno, bi moralo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe tožeče stranke na podlagi določbe drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
Kadar je pes oškodovanca ugriznil po eni strani zato, ker je lastnik opustil dolžno varovanje, po drugi strani pa tudi zato, ker ga je oškodovanec v preteklosti dražil, je vzročnost deljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo neutemeljenost ugovora zastaranja, nato pa preseglo svoja pooblastila, s tem ko je presojalo tudi dejstva, ki jih toženec ni opredelil kot sporna.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.
1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.