1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.
Če težave z vročanjem tožbe niso povezane z nepravilno navedbo toženčevega naslova, temveč toženec na naslovu, ki je naveden v tožbi, tam dejansko ne prebiva ali pa se vročanju sodnih pisanj uspešno izmika, tožba ni nepopolna in zavrženje tožbe na podlagi četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 ni pravilno.
Ker izvršitelj še ni prejel odredbe sodišča za opravo izvršilnih dejanj niti predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika niti listin iz 4.odstavka 19.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v posledici česar še niso bili dani pogoji za študij spisa, in ker Pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev (npr. samo za vpis zadeve v evidenco), izvršitelj ni upravičen do plačila za vpis izvršilne zadeve v evidenco.
ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7. ZPP člen 163, 163/3, 325, 163, 163/3, 325.
izvršilni stroški - pravočasnost
Po 3. odstavku 163. člena ZPP mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povračilo stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Vendar pa je uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku le subsidiarna, kadar ZIZ ne določa drugače. Drugače kot ZPP pa ZIZ določa rok, v katerem je mogoče zahtevati povrnitev stroškov postopka. Te je mogoče zahtevati po 7. odstavku 38. člena ZIZ vse do poplačila (oziroma do dosege dejanj), torej vse do konca izvršilnega postopka. Tudi zato je upnikovo vlogo, poimenovano "dopolnilni predlog upnika k predlogu za izdajo začasne odredbe" potrebno po vsebini šteti kot naknadno pravočasno zahtevo za odmero njegovih doslej nastalih izvršilnih stroškov.
Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prim. 77. in 78. čl. ZPP). V obrazložitvi povzete dejanske ugotovitve o psihofizičnem stanju tožene stranke utemeljujejo sklep, da le-ta v času vročitve tožbe in sodbe ni bil pravdno sposoben, zato tudi ni mogel samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati. Iz tega razloga tudi ni mogoče šteti, da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe (1. tč. prvega odst. 318. čl. ZPP).
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
Obstoj verodostojne listine kot posebnega dokaznega sredstva in s tem podlage za dovolitev izvršbe, je predpostavka materialnega prava. Če upnik verodostojne listine ni predložil, posebnega izvršilnega postopka ni mogoče izvesti. Zato je treba predlog za izvršbo zavrniti.
Kršitev določb 286. čl. ZPP je praktično nesankcionirana. V primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi te postopkovne kršitve bi namreč prepozen dokazni predlog pač "oživel" na prvem naroku za glavno obravnavo. O telesnih bolečinah kot obliki negmotne škode lahko govorimo le, če so tako intenzivne ali tako dolgotrajne, da za oškodovanca predstavljajo resno motnjo duševnega ravnovesja. Če bolečine niso prestopile tega praga, ne gre za pravno priznano obliko škode.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
Pravila Zakona o zastaranju terjatev oz. Zakona o obligacijskih razmerjih, da se sodišče ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti, veljajo za terjatve, nastale iz obligacijskih razmerij, ne morejo pa se uporabiti za javnopravne obveznosti. Terjatve iz obligacijskih razmerij namreč ne ugasnejo po poteku zastaralnega roka, medtem ko pri javnopravnih obveznostih ugasne samo pravica do plačila. Zato po poteku zastaralnega roka od davčnega zavezanca ni več mogoče zahtevati plačila, ne glede na to, ali se sklicuje na zastaranje ali ne.
Trditve, da sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ker naj bi bilo pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti, toženec v prvostopnem postopku ni postavil, zato ta okoliščina tudi ni mogla biti del dejanske podlage odločitve sodišča prve stopnje. Prvič jo postavi šele v pritožbi, kar pa ni dopustno, saj določilo 337. člena ZPP izključuje pritožbene novote oziroma jih izjemoma dopušča (v primeru če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave), vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tak izjemen primer.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 144, 111, 111/1, 111/4, 144.
stroški pravdnega postopka - izvršba - stečaj
Ne glede na to, da je navedena sodba postala pravnomočna in izvršljiva šele 13.2.1999, pa so upniku pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka. Te stroške bi moral upnik prijaviti kot svojo terjatev v stečajnem postopku. Če dotlej že pred začetkom stečajnega postopka izdana sodba še ni bila pravnomočna in izvršljiva, to lahko pomeni le, da upnik do začetka stečajnega postopka glede teh stroškov še ni imel veljavnega izvršilnega naslova, kar je lahko vplivalo le na njegov procesni položaj v primeru prerekanja prijavljene terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 144. člen ZPPSL). Kot stroške stečajnega postopka pa je mogoče šteti tiste pravdne stroške, ki so upniku nastali zaradi neutemeljenega prerekanja terjatve v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 145. člena ZPPSL). V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je bila sodba (na podlagi katere izterjuje upnik pravdne stroške) izdana še pred začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika, le učinki pravnomočnosti in izvršljivosti so nastopili že v teku stečajnega postopka. Iz povedanega izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče pri presoji dopustnosti izvršbe moralo uporabiti 1. odstavek 111. člena ZPPSL.
ZPIZ člen 140, 140. ZTPDR člen 48, 48/1, 48, 48/1. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 52, 52-3, 52, 52-3. SKPG člen 18, 18, 18.
razporeditev - invalid
1. Po 1. odst. 48. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ima delavec invalid pravico do razporeditve na delovno mesto glede na preostalo delovno zmožnost, pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, pravico do razporeditve na delovno mesto, za katero je usposobljen ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uveljavljanjem teh pravic v skladu s predpisi o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju. Dolžnost delodajalca o razporeditvi delavca invalida ureja 18. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. 2. Od nastanka invalidnosti dalje, ko tožnica ni smela več opravljati svojega dela, tudi ni imela več pravice do 100 % nadomestila plače, temveč le do 80 % nadomestila. Pri tem paje potrebno še upoštevati, da je tožena stranka zasebna delodajalcka in je zato potrebno ugotoviti, koliko je imela zaposlenih delavcev. V primeru, da je imela zaposlenih manj kot 5 delavcev, pride zanjo v poštev določba 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92 - 7/96), po katerem pravice delovnemu invalidu II. in III.kategorije zagotavljata zavod za zaposlovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.