ZPP (1977) člen 352, 352/1, 368, 352, 352/1, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev
Nezaupanje do delavca na vodstvenem delovnem mestu, katerega vsebina je med drugim tudi vodenje in realizacija investicijskih projektov, do katerega je prišlo zaradi ravnanja tega delavca v nasprotju z omejitvami pri porabi in zaradi prekoračitve pooblastil, je lahko razlog za njegovo razporeditev na drugo delovno mesto.
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ker ta sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - stroški - predujem za stroške - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje ni posebej navedlo, zakaj je odmerilo predujem v višini 45.000,00 SIT, zato je utemeljena upnikova pritožba, da je predujem odmerjen previsoko. Vendar pa ni mogoče v celoti slediti upnikovemu pritožbenemu predlogu, naj sodišče odredi obročno plačevanje predujma, saj upnik sploh ne pojasni, zakaj naj bi ne bilo potrebno takojšnje plačilo celotnega zneska predujma.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne dokaže nasprotno, vendar ima zgoraj navedene učinke javna listina samo, če je povsem pravilno sestavljena.
ZPP (1977) člen 219, 368, 219, 368. ZDR člen 23, 23/2, 100, 100/1, 100/1-3, 23, 23/2, 100, 100/1, 100/1-3. SKPG člen 12.
ugotavljanje rezultatov dela - ocenjevanje
Nezakonit je sklep direktorja o prenehanju delovnega razmerja po 3. tč. 1. odst. 100. člena ZDR (nedoseganje rezultatov dela), izdan neposredno po vrnitvi delavca na delo po več let trajajočem bolniškem staležu, ne da bi se izvedel postopek za ugotovitev delavčevega znanja in zmožnosti oz. ugotovitev pričakovanih rezultatov dela, v katerem bi se spremljali rezultati dela za obdobje najmanj 30 dni.
V primeru združitve več postopkov sodišče ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni.
Veljavni delovnopravni predpisi ne določajo več instituta "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti". Ker pojma strokovna izobrazba ni mogoče izenačevati z usposobljenostjo za delo, ima prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima zahtevano oz. višjo strokovno izobrazbo v primerjavi z delavcem, ki ima nižjo ali neustrezno strokovno izobrazbo, čeprav sta za delo na določenem delovnem mestu usposobljena oba.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2-7, 318, 318/1-4, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz
Tožnika zatrjujeta, da sta motena v parc. št. X (in tudi s tožbenim zahtevkom uveljavljata varstvo pred motenjem posesti te parcele), medtem ko iz dokazov, ki jih prilagata tožbi (kopije katastrskega načrta), izhaja, da naj bi bila motena v parceli št. Y, ki tudi meji na parc. št. XY, katere lastnik je po navedbah tožbe toženec. To pa pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP (v zvezi s 366. čl. ZPP), potreben za izdajo zamudnega sklepa. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - predujem
Upnik je predlagal, sodišče pa dovolilo opravo izvršbe z rubežem in prodajo dolžničinih premičnin, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pri določanju višine predujma za stroške izvršbe upoštevalo tudi stroške, povezane z dražbo zarubljenih premičnin.
Za presojo višine deleža na premoženju je treba upoštevati celotno obdobje skupnega življenja pravdnih strank. Izločitev le enega časovnega obdobja utegne imeti za posledico napačno razsojo, čeprav gre za obdobje, ko sta stranki pridobivali najpomembnejši del skupnega premoženja, to je obe sporni nepremičnini.
dedovanje zaščitene kmetije - izplačilo - nujni delež
Rok za izplačilo nujnih deležev sodišče določi glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča, to je prevzemnika kmetije. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let. Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revaloziriza po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
določitev preživnine - preživljanje otrok - prosti preudarek
Možnost sodišča za prosti preudarek v smislu 216. člena ZPP, se veže predvsem na višino izdatkov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ne pa tudi na njihov obseg. Tega se da posploševati glede nujnih življenjskih stroškov, ne pa nasploh, že zato ne, ker je vedno odvisen tudi od sposobnosti staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb glede na njihove preživninske zmožnosti.
Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo, je običajno (so) lastninska pravica oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Osebna služnost na predmetu izvršbe ne preprečuje izvršbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - pogodba
Iz trditev predloga za izvršbo izhaja, da upnik izvršbo predlaga na podlagi pogodbe o kratkoročnem posojilu, čeprav je uvodoma zapisal, da gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Fotokopijo omenjene pogodbe je predlogu tudi priložil. In ker pogodba ni verodostojna listina iz 2. odst. 23. čl. ZIZ, predlog za izvršbo ne more biti utemeljen.
stvarno pravo - civilno procesno pravo - nepravdno pravo
VSL46037
ZPP člen 21, 21.
motenje posesti - določitev meje - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Sodišče lahko začeti pravdni postopek zaradi motenja posesti ustavi in nato nadaljuje kot nepravdni postopek zaradi ureditve mej, če nepremičnini tistega, ki naj bi motil posesti, in tistega, čigar posest naj bi bila motena, ležita druga ob drugi in meja med njima ni več vidna, kar je vir stalnih sporov med strankama.
SZ člen 8, 8/4, 12, 12/2, 40, 58, 147, 147/1, 147/2, 157, 157/2. ZSR (1982) člen 40, 63, 97. ZSR (1974) člen 16.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe - prenehanje opravljanja hišniških del - pravica do drugega primernega stanovanja - pravica do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba na izselitev iz stanovanja
Tožena stranka (nekdanja hišnica) ni upravičena do drugega primernega stanovanja v smislu 2.odstavka 157.člena SZ, saj je hišniška dela prenehala opravljati šele leta 1992, torej po uveljavitvi SZ, pri čemer ni pomembno, da je ta dela prenehala opravljati zaradi zdravstvenih razlogov. Prav tako nima pravice od tožeče stranke (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, v kateri je sporno hišniško stanovanje) zahtevati sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, saj ob uveljavitvi SZ na predmetnem stanovanju ni imela stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe. Njena stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju, ki jo je pridobila s stanovanjsko pogodbo v skladu s 16.členom takrat veljavnega ZSR/74, se je namreč z uveljavitvijo ZSR/82 spremenila (preoblikovala) v pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja v smislu 40.člena ZSR/82. Pravico do začasne uporabe na službenem (hišniškem) stanovanju pa je tožena stranka imela, dokler je opravljala hišniška dela, torej do leta 1992. S trenutkom prenehanja opravljanja službene dolžnosti sta njena pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja in stanovanjska pogodba iz leta 1979 prenehali po samem zakonu. Ob takem stanju in ob tem, da je tožena stranka odklonila sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino s tožečo stranko, tožena stranka predmetno stanovanje zaseda nezakonito (58.člen SZ), zaradi česar se je iz njega dolžna izseliti.
Nasledniki podedujejo pravdo in sicer vstopijo v tisto situacijo, v kateri je bila pravda ob smrti stranke. Procesnopravno razmerje je isto in se nadaljuje med novimi subjekti. Za procesnopravno nasledstvo je torej odločilna podedljivost procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
ZGD člen 580, 580/6. ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2. ZFPPod člen 37, 37.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost
Dejstvo, da toženca kot družbenika družbe X nista uskladila družbe z določili ZGD, zaradi česar je bila ta izbrisana iz sodnega registra, ne kaže, da razpolagata na tak način s svojim premoženjem, kot je opisan v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Izbris družbe iz sodnega registra je pač zakonska posledica neuskladitve družbe z določili ZGD (37. čl. ZFPPod), njen izbris pa toženca ne odvezuje odgovornosti za obveznosti družbe (37. čl. ZFPPod in 6. odst. 580. čl. ZGD). Ustanovitev druge družbe pa ne more biti odraz njune namere otežiti uveljavitev terjatve tožeče stranke, saj se s tem njuno premoženje ne zmanjšuje.