Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ker ta sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.
Tožena stranka ni bila dolžna pri izbiri delavcev, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, upoštevati vseh prodajalcev iz svojih trgovin, ki še poslujejo, saj tak način izbire delavcev, v določbah ZTPDR ter SKPGD, ki urejejo prevzem na delo k drugemu delodajalcu, ni predviden (ker ne gre za postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev). Kadar gre za prehod delavcev k drugemu delodajalcu ob pogojih iz 15. člena SKPGD, namreč preidejo k drugemu delodajalcu vsi delavci, ki so delali v organizacijski enoti, ki se ukinja, ali vsi delavci, ki so opravljali dejavnost, ki se ukinja.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne dokaže nasprotno, vendar ima zgoraj navedene učinke javna listina samo, če je povsem pravilno sestavljena.
V primeru združitve več postopkov sodišče ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni.
ZPPSL člen 117, 117/5, 117, 117/5. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
stečajni postopek - stroški postopka - stečajni postopek
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožeča stranka stečajnega upravitelja ni obvestila, med katerimi vzajemnimi terjatvami je izvršila pobot. Če bi v prijavi navedla (ali posebej obvestila stečajnega upravitelja), da terjatve iz kreditne pogodbe št. 2/97 v stečajnem postopku ne prijavlja zato, ker jo do zneska 1,347.345,60 SIT šteje za pobotano z nasprotno terjatvijo tožene stranke, terjatev iz naslova kreditne pogodbe št. 3/98 pa šteje za pobotano s terjatvijo tožene stranke do zneska 1,469.338,67 SIT) potem bi do prerekanja terjatve v višni 2,816.684,27 SIT (1,347.345,60 SIT + 1.469.338,67 SIT) s strani stečajnega upravitelja ne prišlo. Po določilu 1. odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Vendar pa to določilo za primere iz 5. odstavka 117. člena ZPPSL, ne velja.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 368, 352, 352/1, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev
Nezaupanje do delavca na vodstvenem delovnem mestu, katerega vsebina je med drugim tudi vodenje in realizacija investicijskih projektov, do katerega je prišlo zaradi ravnanja tega delavca v nasprotju z omejitvami pri porabi in zaradi prekoračitve pooblastil, je lahko razlog za njegovo razporeditev na drugo delovno mesto.
dedovanje zaščitene kmetije - izplačilo - nujni delež
Rok za izplačilo nujnih deležev sodišče določi glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča, to je prevzemnika kmetije. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let. Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revaloziriza po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - pogodba
Iz trditev predloga za izvršbo izhaja, da upnik izvršbo predlaga na podlagi pogodbe o kratkoročnem posojilu, čeprav je uvodoma zapisal, da gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Fotokopijo omenjene pogodbe je predlogu tudi priložil. In ker pogodba ni verodostojna listina iz 2. odst. 23. čl. ZIZ, predlog za izvršbo ne more biti utemeljen.
stvarno pravo - civilno procesno pravo - nepravdno pravo
VSL46037
ZPP člen 21, 21.
motenje posesti - določitev meje - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Sodišče lahko začeti pravdni postopek zaradi motenja posesti ustavi in nato nadaljuje kot nepravdni postopek zaradi ureditve mej, če nepremičnini tistega, ki naj bi motil posesti, in tistega, čigar posest naj bi bila motena, ležita druga ob drugi in meja med njima ni več vidna, kar je vir stalnih sporov med strankama.
Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo, je običajno (so) lastninska pravica oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Osebna služnost na predmetu izvršbe ne preprečuje izvršbe.
ZGD člen 580, 580/6. ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2. ZFPPod člen 37, 37.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost
Dejstvo, da toženca kot družbenika družbe X nista uskladila družbe z določili ZGD, zaradi česar je bila ta izbrisana iz sodnega registra, ne kaže, da razpolagata na tak način s svojim premoženjem, kot je opisan v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Izbris družbe iz sodnega registra je pač zakonska posledica neuskladitve družbe z določili ZGD (37. čl. ZFPPod), njen izbris pa toženca ne odvezuje odgovornosti za obveznosti družbe (37. čl. ZFPPod in 6. odst. 580. čl. ZGD). Ustanovitev druge družbe pa ne more biti odraz njune namere otežiti uveljavitev terjatve tožeče stranke, saj se s tem njuno premoženje ne zmanjšuje.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - predujem
Upnik je predlagal, sodišče pa dovolilo opravo izvršbe z rubežem in prodajo dolžničinih premičnin, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pri določanju višine predujma za stroške izvršbe upoštevalo tudi stroške, povezane z dražbo zarubljenih premičnin.
Za presojo višine deleža na premoženju je treba upoštevati celotno obdobje skupnega življenja pravdnih strank. Izločitev le enega časovnega obdobja utegne imeti za posledico napačno razsojo, čeprav gre za obdobje, ko sta stranki pridobivali najpomembnejši del skupnega premoženja, to je obe sporni nepremičnini.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse relevantne okoliščine konkretnega primera za odločitev o predlogu za oprostitev sodnih taks. Dejstvo, da se višina sodne takse izenačuje s preživnino, ki jo stranka prejema za enega otroka, na takšno odločitev ne vpliva.
Cenitev nepremičnin tožene stranke, katere plačilo v tem postopku tožeča stranka uveljavlja zoper toženo stranko, se je opravila za izdelavo otvoritvene bilance stanja podjetja Z. p.o. za potrebe njegovega lastninskega preoblikovanja in ne za potrebe lastninskega preoblikovanja tožene stranke. Čim pa je tako, je skladno s 4. odst. 17. čl. ZLPP stroške postopka preoblikovanja in torej tudi stroške cenitve odvisne družbe, nastale zaradi izdelave otvoritvene bilance stanja podjetja, ki se lastninsko preoblikuje, dolžno nositi podjetje Z. p.o., saj so ti stroški nastali za njegove potrebe.
Kadar upnik predlaga izvršbo s sredstvom izvršbe - prodajo nepremičnin, mora skladno z določbami 168. člena ZIZ predlogu za izvršbo priložiti dokaz o dolžnikovi lastnini predmeta izvršbe - nepremičnin. Če dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice, izvršilno sodišče pa po ugotovitvi, da je listina v tem smislu primerna, samo po uradni dolžnosti poskrbi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika. Če upnik take listine nima, pa mu (pred zavrnitvijo izvršilnega predloga) ostane (samo) še možnost tožbe za uveljavitev pravice do vpisa.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6, 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - zapadlost - ugovor - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo - obresti na obresti
Ob tem, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo dne 31.12.1999, upnik pa je izvršilni predlog za izterjavo te terjatve podal julija 2000, ne morejo vzdržati dolžnikove ugovorne navedbe, da je upnikov izvršilni predlog preuranjen. Po izvršilnem naslovu je upnik upravičen terjati glavnico z obrestmi v višini 70 % temeljne obrestne mere od 16.1.1996 dalje do plačila, vendar pa je upnik, kot izhaja iz priloženega obračuna obresti, v izvršilnem predlogu predlagal, sodišče pa je to dovolilo, izterjavo zakonskih zamudnih obresti od 1/12 glavnice za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999 oziroma je za navedeno glavnico obračunal zakonske zamudne obresti za predmetno obdobje in glavnici nato prištel 70% seštevek celotnih zakonskih zamudnih obresti za navedeni čas. To pa ni skladno z izvršilnim naslovom. Prav tako je upnik predlagal izterjavo obresti od obresti za čas od 1.1.2000 do plačila, kar po 2. odstavku 279.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, ZOR) ni dovoljeno. Upnik je namreč izterjevani glavnici prištel znesek zgoraj navedenih obresti za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999, nato pa od tega zneska predlagal izterjavo zakonskih zamudnih obresti za čas od 1.1.2000 do plačila.