Možno bi bilo opraviti tudi revizijo izkaza uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto, vendar po oeni izvedenke mnenja o njih revizorji ne bi mogli izraziti, saj določenih revizijskih postopkov glede na časovno oddaljenost od zadnjega poslovnega leta ne bi mogli opraviti (preveritev začetnega in končnega stanja zalog in osnovnih sredstev, prisotnost pri inventurah itd.). Iz tega razloga pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgolj zato, ker se je dolžnik znašel v postopku prisilne poravnave, teh računovodskih izkazov (v kolikor jih ni revidiral) ni dolžan revidirati.
ZOR člen 277, 277. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu
Policistu, ki ga je ob intervenciji eden izmed razgrajačev ugriznil v nogo, je sodišče utemeljeno prisodilo odškodnino zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in strahu zaradi možnosti okužbe s HIV.
Če se je spor zaradi plačila regresa za letni dopust oz. razlike v plači po smrti tožnika nadaljeval z njegovimi dediči, ki so vstopili v pravdo, lahko delovno sodišče samo reši predhodno vprašanje, ki se nanaša na ugotovitev dedičev oz. odpoved dedovanju ene izmed zapustnikovih dedinj.
Neodgovornost za prometni prekršek še ne pomeni, da voznica ni (so)odgovorna za nastanek škode po pravilih civilnega prava. Na odločbo sodnika za prekrške (niti obsodilno niti oprostilno) pravdno sodišče ni vezano, saj je vezano samo na obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pa še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Trditev, ki jo postavi izvedenec v svojem mnenju (enako velja tudi za navedbe prič) še ni trditev stranke, zato se mora stranka, ki svoj zahtevek ali obrambo temelji na takšnih navedbah drugih udeležencev v postopku, na te navedbe izrecno in konkretizirano sklicevati, da jih je mogoče šteti kot trditve strank.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovor tretjega - rubežni in cenilni zapisnik - zapisnik
Če dolžnikove navedbe, da ni lastnik zarubljenih predmetov, držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili ugovor tretjega, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep o izvršbi ne vpliva. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo, zato je treba ugovor zoper rubežni in cenilni zapisnik zavreči.
ZZZDR člen 52, 52/1, 52, 52/1. ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 270, 270/2, 272, 272/2.
začasna odredba - ugotovitveni zahtevek
S tem, ko je tožeča stranka zatrjevala, da je izdaja začasne odredbe potrebna, ker bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. čl. in 1. alinea 2. odst. 272. čl. ZIZ), je začrtala meje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo kot podlago svoje odločitve. Povsem pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče v primeru ugotovitvenega zahtevka izdati le takoimenovano ureditveno začasno odredbo, s katero se začasno, do dokončne rešitve v sodnem postopku, uredi sporno pravno razmerje. Tako začasno odredbo pa je mogoče izdati le, kadar je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (predpostavka iz 2. alinee 2. odst. 272. čl. ZIZ), ne pa, kadar obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - motenje posesti
Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje na izpoved priče ni imel nobenih pripomb. Pritožbi pa prilaga fotokopijo listine oz. izjave, ki naj bi izpodbila dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z izpovedjo te priče. Takšna listina predstavlja nov dokaz, ki bi ga smel toženec v pritožbenem postopku predložiti le, če bi izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, opravljenega po določbah novega ZPP, oz. do zaključka glavne obravnave, ob pogojih iz 286. člena ZPP. Ker pritožnik niti ne zatrjuje, da gre za takšno situacijo, pritožbeno sodišče priloženega dokaza ne more obravnavati.
Če je za konkretno nepremičnino že zaznamba v zemljiški knjigi, da je izdan sklep o izvršbi na nepremičnino iz druge izvršilne zadeve, gre v novi izršbi le za pristop k izvršbi. V takem primeru pa upnik nima pravnega interesa predlagati izdajo začasne odredbe s prepovedjo odsvojitve in obremenitve te nepremičnine in zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi, saj je s sklepom o izvršbi in zapisom rubežu nepremičnine pridobil močnejšo pravico kot je predlagana začasna odredbe.
Pri prodaji knjige, kjer je plačilo dogovorjeno v obrokih, izročitev knjige pa šele po plačilu, kjer se je prodaja vršila pred izidom knjige in po prednaročniški ceni, glede izročitve knjige in zamude s plačilom le te ni mogoče uporabiti 551. čl. ZOR, da pride kupec s plačilom v zamudo šele takrat, ko mu je knjiga izročena.
Zmota v nagibu pomeni zmoto o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal. Oporoka je enostranski pravni posel, ki predpostavlja smrt zapustnika pred smrtjo dediča. Zmota glede datuma smrti je že pojmovno izključena.
ZZVN člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZIZ člen 101, 102, 102/1, 102/3, 101, 102, 102/1, 102/3.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - omejitev izvršbe - prejemki, izvzeti iz izvršbe - renta
Doživljenjska mesečna renta po 16. čl. Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ne spada med prejemke iz 101. ali 102. čl. ZIZ, za katere veljajo omejitve izvršbe.
ZOR člen 299, 300, 303, 437, 437/1, 299, 300, 303, 437, 437/1. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/2, 28/3. ZIZ člen 259, 259.
sklep o izvršbi - preživnina - zavarovanje - sklad - prehod terjatve - subrogacija - prehod terjatve - prehod stranskih pravic na prevzemnika
Jamstveni in preživninski sklad ne more proti preživninskemu zavezancu uspešno predlagati zavarovanja za še ne zapadle zneske zakonite preživnine (259. člen ZIZ), ker po plačilu nadomestila preživnine vstopi v položaj otroka kot upnik le do višine sredstev, ki jih je izplačal, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Nanj so prešle samo tiste stranske pravice, ki so že obstajale v trenutku prenosa terjatve.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev - rubež stvari
Če drugi ni voljan izročiti stvari, lahko upnik predlaga sodišču, naj prenese nanj dolžnikovo terjatev proti drugemu za izročitev stvari. Pravnomočni sklep o prenosu terjatve na upnika je izvršilni naslov v izvršbi upnika zoper drugega kot dolžnika na izročitev stvari.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 291, 292, 38, 38/1, 38/2, 291, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19, 19/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - stroški izvršbe - izvršilni stroški
Izvršitelj je pripravil obračun obresti po prejemu sklepa o določitvi izvršitelja in odredbe sodišča o opravi dejanj izvršbe in po plačilu predujma, a pred prejemom sklepa o ustavitvi izvršbe, zato je upravičen do plačila iz tega naslova. Tudi ta strošek se plača iz založenega predujma.
Pritožnik smiselno uveljavlja postopkovno kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker naj bi prvostopenjsko sodišče o vprašanju, ali je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti, da je končni kupec RK prezadolžen, svojo odločitev oprlo na pisno referenco družb XX z dne 7.7.1999, ki naj bi ugotovilo, da v času sklenitve prodajne pogodbe med toženo stranko in RK končni kupec ni bil prezadolžen. Ta listina pa z ničemer ne izkazuje, da končni kupec v času sklenitve kupoprodajne pogodbe ni bil prezadolžen, saj iz nje ni jasno, ali finančne težave končnega kupca izhajajo tudi zaradi izgub, do katerih je prišlo že v letu 1997. Po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo navedne smiselno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve. Na ugotovljeno dejstvo, da končni kupec v času sklenitve prodajne pogodbe v letu 1997 (priloga B/31) (še) ni bil prezadolžen, je sodišče posredno sklepalo iz poročila družbe XX z dne 7.7.1999 (priloga B/59) iz katerega izhaja, kot je pravilno povzelo prvostopenjsko sodišče, da so finančne težave kupca RK posledica izgub v letu 1998. Če so torej finančne težave kupca v letu 1999 posledica izgub v letu 1998, iz tega ni mogoče sklepati, da je bil kupec prezadolžen že v letu 1997. Ni torej zaslediti nasprotja med podatki navedene listine (B/31) in zaključki prvostopenjskega sodišča. Neutemeljen in brez podlage v sklenjeni komisijski pogodbi (priloga B/1) je tudi pritožbeni očitek toženi stranki, da bi morala plačilo kupca dodatno zavarovati z garancijo slovenske banke in bi šele tedaj izpolnila dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Iz navedene pogodbe je razvidno, da sta se pravdni stranki v 4. čl. dogovorili za zavarovanje plačila kupca z bančno garancijo kupca. Navedeno navodilo tožeče stranke (prim. 1. odst. 751. čl. ZOR) je tožena stranka izpolnila, kar v pritožbenem postopku ni sporno. Da bi bila tožena stranka dolžna priskrbeti tudi garancijo slovenske banke, pa iz pogodbe ne izhaja. Prvostopenjsko sodišče pa ugotavlja, da se je tožena stranka s končnim kupcem dodatno dogovorila, da bo plačilo zavarovano z bančno garancijo, ki jo bo kot veljavno sprejela A banka Ljubljana in zaključilo, da je s tem tožena stranka zaščitila interese tožeče stranke kot komitenta.
nadaljevanje postopka - dedovanje - odgovornost za zapustnikove dolgove
V fazi dovolitve izvršbi se dedič ne more uspešno braniti, češ, da terjatev presega vrednost zapuščine. Odločilno vprašanje, od katerega je odvisno, da se bo postopek nadaljeval zoper dediča, je namreč zgolj to, ali je dedič ali ne.
Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču, ter je tretji izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - aktivna legitimacija upravnika
Upravnik je upravičen zahtevati plačilo stroškov upravljanja kot plačila za svoje delo, medtem ko je upravičen zahtevati plačilo stroškov obratovanja le na povrnitveni podlagi, to je, če je stroške za lastnike poravnal sam iz svojih sredstev.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - stvarno pravo
VSL03189
ZOR člen 124, 148, 148/1, 124, 148, 148/1.
poslovni prostor - pogodba o leasingu
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ob odločanju o zahtevku na izpraznitev spornega poslovnega prostora treba izhajati iz obligacijskega razmerja, ki ga ureja pogodba o leasingu nepremičnine št. 30024, sklenjena med pravdnima strankama. Vprašanje lastništva tožeče stranke ob takšnem izhodišču ni ugovor, ki bi ga bilo moč upoštevati v prid toženi stranki.