pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - grožnja
Eden izmed pokazateljev volje prodajalca, je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Sodišče, ki je njeno vrednost ugotavljalo skladno z metodologijo, je ravnalo pravilno.
Imetniku stanovanjske pravice in njegovi ženi kot uporabnici je prenehalo stanovanjsko razmerje, ker več kot šest mesecev pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona nista uporabljala spornega stanovanja v stanovanjske namene. Zato je lastnik stanovanja po 2. odstavku 128. člena SZ utemeljeno zavrnil odkup stanovanja.
ZPPSL člen 119, 130, 130/2, 119, 130, 130/2. ZIZ člen 15, 15.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pobot v stečaju - terjatev
Pravna dejanja, ki so izpodbita po pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, spadajo med izpolnitve, opravljene na podlagi pravnega temelja, ki je kasneje prenehal. Terjatev, vrniti v stečjano maso korist, ki jo je dolžnik prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja, je tako nastala z dnem, ko je sodišče izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodilo. Hkrati pa je znova oživela terjatev, ki je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala. Ker je oživela terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka, kondikcijska terjatev pa po začetku stečajnega postopka, teh dveh terjatev ni mogoče pobotati.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 37/1, 37/2, 27, 27/4, 37, 37/1, 37/2.
prehod obveznosti
Na družbenike preidejo vse obveznosti izbrisane družbe, ki jih je ta imela do upnikov v trenutku njenega izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti v skrajšanem postopku.
Če sodišče ne oceni izpovedbe stranke, ki se bistveno razlikuje od dejstev, ki predstavljajo podlago sodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnici, ki je zaradi grobega ravnanja bivšega moža utrpela udarnino levega dela obraza, udarnino nosu, udarnino desne nadlahti s podplutbo ter udarnino trtice, je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo 300.000,00 SIT za telesne bolečine, 70.000,00 SIT za strah ter 150.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Ker je upnik predlagal drugo dražbo po preteku 30 dni od sporočila, d je bila prva dražba neuspešna, je sodišče ravnalo pravilno, ko je glede izvršbe na premičnine izvršbo ustavilo.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/2, 155, 155/2, 165, 165/2.
izvršilni stroški
Neutemeljena je upnikova zahteva za povrnitev stroškov nagrade za sestanek s stranko in za pregled listin v priglašeni skupni višini 70 točk, saj v konkretnem primeru ne gre za posebna opravila in so ti stroški že vsebovani v stroških sestave predloga za izvršbo (gl. tar. št. 33 OT), ter za obvestilo stranki višjih od 10 točk, ker jih tar. št. 33/4 OT ne predvideva.
Faza realizacije izvršbe se po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni začela (sklep o izvršbi še ni bil izdan), zato se izvršba zoper dolžnika ni dovolila.
ZPP (1977) člen 368, 496a, 496a/1, 368, 496a, 496a/1. ZOR člen 142, 143, 142, 143.
ničnost - splošni pogoji
Določba o obvezni notifikaciji odjemalca toplotne energije o prekinitvi odjema v primeru pavšalnega ugotavljanja obračunavanja dobavljenih količin toplotne energije, ni nična. Dejansko podlago za zavrnitev uporabe določil iz splošnih pogojev, mora stranka navesti.
škoda - izgubljeni dobiček - odškodnina - prosti preudarek
Sodišče prve stopnje se je poslužilo pooblastila iz procesnega zakona do preizkusa zahtevane odškodnine po prostem preudarku. To pomeni in izhaja tudi iz razlogov izpodbijane sodbe, da je v presojo o postavljenih zahtevkih vneslo še lastno vednost o relevantnih okoliščinah po pravilih logičnega mišljenja in življenjskih izkušenj. Po določbi 3. odstavka 189. člena Zakona o obligacijskih razmerjih se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni bilo mogoče doseči.
ZTPDR člen 58, 58/3. ZDR člen 89. ZDSS člen 22, 22/2, 23, 23/1. Kolektivna pogodba delavcev gostinstva in turizma Slovenije člen 32, 32/b-3, 32/č-3.
prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - disciplinska kršitev - dejansko stanje - kvalifikatorne okoliščine
Sodišče, čeprav ni vezano na sam tožbeni zahtevek (1. odst. 23. člena ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94), ne sme samo ugotavljati kvalifikatornih okoliščin. Te okoliščine pa so dejanska podlaga ugotavljanja pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki jih morajo ugotoviti disciplinski organi delodajalca, v dokaznem postopku pa jih sodišče prve stopnje le preizkusi (sklep VS RS opr.št. VIII Ips 23/99 z dne 11.5.1999, enako stališče je v sodbah VS RS opr. št. VIII Ips 150/98 z dne 27.10.1998 in VIII Ips 75/99 z dne 15.6.1999).
Po določbi 1. odst. 18. člena ZDR se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Že dejstvo, da je tožnik ostal na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, samo po sebi zadostuje za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, do katere bi prišlo v vsakem primeru, čeprav bi bilo delovno razmerje zakonito sklenjeno za določen čas (kar pa ni bilo). Naknadno sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas ne more sanirati nezakonitega stanja.
Stranka mora procesno samoupravno pravilno predlagati zaslišanje izvedenca, če ima utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja. Šele če se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, mora tožena stranka zahtevati mnenje drugih izvedencev. Stranka, ki se ne strinja z izvedenskim mnenjem, procesnopravno praviloma ne uspe izpodbiti izvedenega dokaza z drugimi (dokaznimi) sredstvi, upoštevaje, da mora na pripombe stranke najprej odgovoriti izvedenec, da bi lahko sodišče o njenih pripombah pravno veljavno zavzelo stališče in ukrepalo naprej.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24, 24/1, 24/2, 24/3. ZPP člen 187, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 187, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
nadaljevanje izvršbe - pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - sprememba tožbe - prekinitev postopka - prehod terjatve ali obveznosti
ZIZ spremembe dolžnika med postopkom ne ureja, zato je treba uporabiti določbe ZPP o pravnem nasledstvu iz 205. in 208. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Glede na določila 394. čl. ZGD o prenehanju družb po skrajšanem postopku in glede na podatke sodnega registra je družba S... d.d., Ljubljana singularni pravni naslednik izbrisane družbe S... d.o.o., Ljubljana, zato je glede na 1. odst. 208. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ postopek mogoče nadaljevati zoper pravnega naslednika.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - številka dolžnikovega žiro računa - navedba računa - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika
Zgolj na podlagi dejstva, da je bilo v nekem drugem izvršilnem postopku ugotovljeno, da je bil žiro račun dolžnice pri banki X d.d., zaprt skoraj tri mesece pred vložitvijo tega izvršilnega predloga, ni mogoče sklepati, da tudi v času odločanja o obravnavanem izvršilnem predlogu ne obstaja noben račun dolžnice, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo.
ZIKS člen 112, 112. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 4, 7, 4, 7.
razporeditev
Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. 4. čl. te uredbe se nanaša na ministrstvo ... in določa opisno delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. V 7. čl. ta uredba določa, da se delovna mesta, na katerih se v skladu s to uredbo šteje zavarovalna doba s povečanjem, določijo v aktih o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tak akt je ministrstvo ... sprejelo in v sistemizaciji delovnih mest kot prilogi določilo delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Ker sistemizacija delovnih mest kot priloga Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za tožnikovo delovno mesto ne določa, da bi se delovna doba štela s povečanjem, je tožena stranka odločila pravilno, ko mu te dobe s sklepom, izdanim na podlagi novega pravilnika, ni priznala.
Pravdni stranki sta sklenili družbeno pogodbo civilnega prava, saj sta združili svoje delo in sredstva v skupno korist zaradi skupnega pridobivanja. Posledica tega dogovora in skupnega delovanja je nastanek solastnega premoženja, v katerem so predmeti, ki so bili v ta namen nabavljeni. To premoženje je mogoče razdeliti med oba solastnika po predpisih, ki veljajo za delitev solastnine, ni pa mogoče zahtevati vrnitev v tako družbo vloženega denarnega zneska.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - prenehanje terjatve - izvensodna poravnava
Zatrjevanje dejstva, da je dolžnik po nastanku izvršilnega naslova za upnika opravil neko storitev, ni navajanje takega dejstva, ki bi povzročilo prenehanje upnikove denarne terjatve.